Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 9. novembra lani objavilo javni poziv za novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano (v nadaljevanju prehranski varuh). Po naših informacijah bi bili to neprofesionalno funkcijo pripravljeni opravljati preddvorski župan Rok Roblek, direktorica Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Irena Leonida Kropf in kmetijska svetovalka v tem zavodu Vanesa Žderić. Toda MKGP še vedno ni izbralo nikogar.
Trgovske znamke intelektualno ropajo živilce
Institut prehranskega varuha smo dobili pred devetimi leti, ko se je vsa Evropa ubadala z vprašanjem, kako ublažiti posledice močne nadvlade trgovine nad pridelovalci in predelovalci hrane. In kakšen je bil učinek? »Trgovina ima še večjo nadvlado. Zgodila se je močna dominacija trgovskih blagovnih znamk, ki pomenijo intelektualno ropanje agroživilskega sektorja. To ima že zdaj zelo resne dolgoročne negativne posledice,« je nedavno za Dnevnik poudaril agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar.
Ena redkih stvari, ki jih je v petletnem mandatu izpeljal bivši prehranski varuh Igor Hrovatič, je bila analiza strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah; rezultate je na spletno stran obesil 20. decembra 2023, torej zadnji dan, ko je še opravljal to funkcijo. Analiza je pritrdila Kuharju. V devetih trgovskih verigah, ki jih je zajela, je bilo namreč na policah v povprečju 46 odstotkov izdelkov trgovskih znamk, torej skoraj polovica.
Ultra kratko letno poročilo
Varuh spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, na svoji spletni strani objavlja primere dobrih poslovnih praks in o tem obvešča javnost, Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence pa prijavlja morebitna nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano. Tako piše v opisu del in nalog varuha, toda Igor Hrovatič je v vsem lanskem letu objavil zgolj tri obvestila. Poleg že omenjene analize še rezultate raziskave o vplivih inflacije na odnose v verigi preskrbe s hrano, ki jo je opravil novembra 2022. Sredi lanskega junija je javnosti tudi sporočil, da podpira odredbo o rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov, ki so jo pripravili na gospodarskem ministrstvu.
Predpisi varuhu nalagajo, da najpozneje do 30. aprila tekočega leta poroča o svojem delu za preteklo leto. Zadnje letno poročilo je Igor Hrovatič objavil za leto 2021. Spisal ga je sicer tudi za leto 2022, vendar ga ni na varuhovi spletni strani. Našli smo ga med vladnimi gradivi v obravnavi z datumom 24. avgust 2023. To poročilo skupaj z uvodnim pojasnilom o nalogah varuha obsega, vštevši presledke, 4151 znakov ali slabi dve tipkani strani. Konča se s tole skopo navedbo: »Financiranje varuha je potekalo v skladu s sprejetim proračunom.« Iz drugih dokumentov izhaja, da letni proračun prehranskega varuha znaša borih 60.000 evrov. Malo denarja, malo muzike torej, zato se postavlja vprašanje, ali varuha s tako skromnim proračunom in s še skromnejšimi pristojnostmi sploh potrebujemo. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, nam je dejala, da bi bilo treba v primeru spremembe financiranja in povečanja pristojnosti varuhu spremeniti zakonodajo. Ali se bo to zgodilo, pa je po njenem odvisno od volje MKGP.
Se je meso res pocenilo za 92 odstotkov?
Igor Hrovatič kot prehranski varuh ni pustil opaznejšega pečata. Še najglasnejši in najodločnejši je bil konec lanskega decembra, ko se je MKGP pohvalilo z domnevnimi uspehi skoraj poldrugo leto trajajočega popisa cen košarice osnovnih živil. Njihovi rezultati so pokazali, da naj bi se ta živila od prvega popisa 13. septembra 2022 do zadnjega 19. decembra 2023 enormno pocenila.
Tem rezultatom ne verjame nihče – ne kupci, ne pridelovalci in predelovalci hrane, ne stroka. Pri Eurospinu, ki je znan po tem, da živila slovenskega porekla bolj poredko zaidejo na njegove police, so denimo popisovalci zabeležili, da je imel sredi lanskega decembra popolnoma identične cene govedine, svinjine in piščančjega mesa. Znašale naj bi neverjetnih 0,99 evra za kilogram. To je za 86 do 92 odstotkov manj kot 13. septembra 2022.
Hrovatič kritičen šele
po izteku mandata
Igor Hrovatič se je 26. decembra 2023, torej šest dni po izteku funkcije prehranskega varuha, javno obregnil ob tabelo z naslovom Primerjava cen izdelkov med trgovci (13. september 2022 do 19. december 2023), ki jo je objavilo MKGP. »Iz predstavljene tabele je razvidno, da je prišlo do znatne pocenitve izdelkov od septembra 2022 do decembra 2023. Kot bivši varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in kot potrošnik tako drastičnih pocenitev nisem zaznal. Obstaja sum, da so trgovske verige samo za namen popisa za zelo kratek čas znižale cene, po popisu pa so jih vrnile na staro ali celo višjo raven (zavajanje potrošnikov, zavajanje laične in strokovne javnosti),« je Hrovatič med drugim okrcal vladni popis cen. Toda s to zapoznelo kritiko se je bivši prehranski varuh zelo zameril kmetijskemu ministrstvu, kajti ko mu je to pet let izplačevalo nagrado za njegovo delovanje, je bolj ali manj molčal. »Projekt fizičnega spremljanja petnajstih osnovnih skupin živil se izvaja od septembra 2022, ko je imel nekdanji varuh še vsa pooblastila, da izpelje vsebinske pogovore med trgovci in po potrebi vloži prijavo na Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence,« so na MKGP vrnili žogico Igorju Hrovatiču.
