Tik pred glavno turistično sezono je pot iz Slovenije na Hrvaško še vedno občutno lažja kot vrnitev domov. V zadnjih dneh jo je hrvaška vlada še dodatno olajšala. Brez karantene smemo k sosedom po novem že 22 dni po prvem prejetem odmerku cepiva, veljavnost PCR-testa za prehod meje je podaljšana z 48 na 72 ur, že dolgo pa je mejo mogoče prestopiti tudi z do 48 ur starim hitrim testom.
Za vstop v Slovenijo trenutno veljajo strožji pogoji. Kdor želi uveljavljati pogoj cepljenja, mora biti za vstop v Slovenijo brez karantene polno cepljen. Izjema je cepivo proizvajalca AstraZeneca, pri katerem je prost vstop v državo mogoč že 21 dni po prvem odmerku. Kdor uveljavlja pogoj negativnega testa, potrebuje negativni PCR-test, ki ne sme biti starejši od 48 ur. Je pa pogoje za prestop meje v zadnjih dneh omilila tudi Slovenija: od vključno sobote naprej bo tudi za vstop v našo državo zadoščal hitri test, ki ne bo smel biti starejši od 48 ur.
Prvi odmerek ne zaščiti dovolj
Vodji strokovne skupine za covid-19 dr. Mateji Logar se uvedba hitrih testov ne zdi problematična. »Za PCR-teste smo se odločili, ker je bilo na mejnih prehodih zaznati veliko število ponarejenih izvidov. Z uvedbo digitalnih certifikatov se ta nevarnost bistveno zmanjšuje, zato smo mnenja, da so hitri testi povsem ustrezni,« je dejala.
Bi bilo z epidemiološkega vidika sprejemljivo sosedom slediti tudi pri odpiranju meja za vse enkrat cepljene? Dr. Logarjeva je do tega zadržana. V primeru cepiva AstraZenece namreč trenutni podatki kažejo, da en odmerek tri tedne po cepljenju zagotavlja dobro zaščito, podatki za druga cepiva pa so manj ugodni. »Pri preostalih cepivih je razlika med zaščito po prvem in drugem odmerku bistveno večja. Razen seveda kadar gre za prebolevnike, ki so – če se cepijo znotraj šestih do osmih mesecev od začetka bolezni – dobro zaščiteni že takoj po prejemu prvega odmerka, ne da bi bilo treba čakati,« nam je povedala. »Če se bodo pojavili dodatni podatki o učinkovitosti po prvem odmerku, se bomo tudi v Sloveniji odločali drugače kot sedaj,« je dodala.
Slovenska potrdila veljajo le redko
Iz primera Slovenije in Hrvaške je razvidno tudi, da se pogoji za prestop meje – tudi znotraj EU – še vedno precej razlikujejo od države do države. Svoboda potovanj zato po besedah vodje konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andreja Štera še vedno temelji na dvostranskih dogovorih držav. Tak primer je po njegovih besedah tudi dogovor s Hrvaško in Madžarsko, ki bosta pri vstopu v državo upoštevali tudi slovenska potrdila oziroma kartonček, ki ga ljudje prejmejo po cepljenju proti covidu-19. Večina drugih držav takšnega potrdila v slovenskem jeziku ne upošteva.
Ali bo Slovenija zaradi različnih pogojev za prehajanje meje s posameznimi državami – denimo sosednjimi – sklepala dvostranske dogovore o milejših pogojih za prehajanje meje? Šter upa, da to niti ne bo potrebno in da se bodo pogoji poenotili s 1. julijem, ko naj bi v EU zaživelo enotno kovidno digitalno potrdilo oziroma tako imenovano zeleno potrdilo. To naj bi vsem prebolelim, cepljenim in testiranim omogočilo enostavno potovanje med državami.
Lažji dostop do digitalne identitete
Nekatere države članice EU digitalna kovidna potrdila že izdajajo. Slovenije za zdaj še ni med njimi. Po besedah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja na NIJZ trenutno intenzivno pripravljajo to potrdilo; še ta teden naj bi izvedli test produkcije z evropsko komisijo.
Ko bo potrdilo na voljo, ga bo mogoče pridobiti na portalu zVem, kjer lahko državljani že danes dostopajo tudi do potrdil o prebolelosti, cepljenju in rezultatov testiranja. Za dostop do portala sicer uporabniki potrebujejo tako imenovano digitalno identiteto, ki je trenutno ni mogoče pridobiti takoj. Poročali smo že, da na upravnih enotah, kjer izdajajo digitalne identitete, beležijo izjemno povečano povpraševanje, zato je treba na termin ponekod čakati tudi dva tedna.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je zato danes napovedal širitev nabora prijavnih mest za digitalno identiteto. Poleg upravnih enot bodo to po novem tudi cepilna mesta, centri za socialno delo, izpostave finančne uprave (Fursa), vložišče pravosodnega ministrstva, v kratkem pa predvidoma tudi izpostave zavoda za zdravstveno zavarovanje.
