»Tudi mene je presenetilo, kaj se je izcimilo iz sestanka glede predsedovanja mandatno-volilni komisiji in potem mesto podpredsednika, kar je neobičajno in se mi zdi, da se nakazuje mandat, ki bo precej težaven in verjetno odvisen od sodelovanja in konstruktivnosti manjših političnih strank, ki so se prebile v parlament,« je glede današnjega dogovora, da bo mesto predsednika mandatno-volilne komisije DZ pripadlo Demokratom Anžeta Logarja, podpredsednika pa poslancem Resni.ce., komentirala dosedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Tudi Borut Sajovic je v imenu Svobode po sestanku povedal podobno: »Takšne odločitve so v nasprotju s prakso, ki smo jo poznali v preteklosti, ko so imeli relativni zmagovalci volitev neko odgovornost.« Ime predsednika MVK bo znano, ko se o tem odločijo v poslanski skupini Demokratov.
Članov komisije bo sicer 17: poslanski skupini Svoboda in SDS bosta imeli v mandatno-volilni komisiji po pet članov, trojčku okoli NSi bosta pripadla dva člana, poslanske skupine SD, Demokrati, Levica z Vesno in Resni.ca bodo imele po enega, prav tako bo eno mesto pripadlo predstavnikoma narodnih skupnosti. Komisija je sicer obvezno telo, ki mora začeti delovati med konstitutivno sejo, saj preveri, ali so novoizvoljeni poslanci sploh zakonito izvoljeni in ali lahko začnejo opravljati mandat. Obravnava recimo poročilo o izidu volitev, ki ga pripravi državna volilna komisija. Glede na to, da SDS vse od volitev oporeka zakonitosti volitev, je s tega vidika pričakovati vročo debato znotraj komisije.
Socialni demokrati ne bodo podprli Ciglerja Kralja
MVK sicer ugotavlja tudi na primer, ali ima kdo od izvoljenih poslancev funkcijo, ki ni združljiva s poslanskim mandatom. Predsednik komisije nato na ustanovni seji predstavi poročilo, čemur sledi glasovanje poslancev o potrditvi mandatov. Poslovnik državnega zbora določa, da se parlament konstituira na prvi seji, ko je potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Šele nato se lahko začne postopek izvolitve predsednika DZ. Glede tega so bili danes po sestanku pri Klakočar-Zupančičevi začasni vodje poslancev redkobesedni.
Je pa Meira Hot v imenu SD dejala, da ne bodo potrdili Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, ki je trenutno neuradno prvi kandidat za novega predsednika državnega zbora. »Definitivno kandidata Janeza Ciglerja Kralja v SD ne bomo podprli, vse ostalo je seveda odprto in je predmet razgovora in pogovora v naši poslanski skupini,« je predstavila stališče svoje stranke, kjer bodo počakali na uradne predloge, pa tudi soglasje kandidatov za prevzem funkcije. Ob tem Hotova pričakuje odgovorno ravnanje poslancev in tako tudi upa, da bi novega predsednika DZ izbrali že v petek. Predsednik DZ mora biti namreč glede na pomembnost vloge izvoljen na prvi seji, pri čemer lahko poteka več krogov volitev, prav tako se lahko do izvolitve seja večkrat prekine.