V registru predporočnih pogodb, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije, je trenutno petinpetdeset vpisov. To pomeni, da se je petinpetdeset parov pred poroko dogovorilo o delitvi premoženja in medsebojnih obveznostih drugače, kot določa zakonodaja. Ureditev, ki jo beleži notarska zbornica, je letošnja novost, uvedena je bila z aprilsko spremembo družinskega zakonika. Določbe so začele veljati prav pred poletno sezono porok.
Med zbranimi pogodbami so tudi takšne, v katerih je že vnaprej dogovorjeno, kako bo razdeljeno premoženje, če se bodo pari ločili. (V Sloveniji se loči vsak tretji poročeni par.) Za civilno poročene, torej v okviru državne zakonodaje, to prinaša svojevrstno olajšanje: ko se bosta, če se bosta, zakonca ločevala, se jima ne bo treba prerekati, ampak se bosta zgolj držala vnaprej zapisanih paragrafov. Za katoličane, ki bi se radi poročili tudi pred Bogom, pa je takšna pogodba svojevrsten greh.
»Sklepanje predporočne pogodbe za primer razveze je v kanonskem pravu nesprejemljivo,« pravi Sebastijan Valentan, sodelavec Inštituta za kanonskopravne vede pri katedri za cerkveno pravo Teološke fakultete v Ljubljani. »Takšnega zakona Cerkev ne dopušča, saj že misel na morebitno ločitev nakazuje na neveljavnost zakonske zveze. Zakon se sklepa za večno.«
Za vsak primer
Duhovnike, ki sklepajo cerkvene poroke, je RKC letos posebej opozorila, da morajo pare v okviru priprav na zakon vprašati, ali imajo morda sklenjeno predporočno pogodbo. Ta namreč lahko nakazuje, da nameni bodočih zakoncev niso iskreni, tudi če pogodba ni izrecno sklenjena za primer ločitve, ampak zgolj za čas po poroki.
»Pri mlajših parih, ki se poročajo prvič, kakršnokoli pogojevanje sklenitve zakona ni sprejemljivo,« opozarja Valentan. Ko namreč dve svobodni osebi obljubita, da se bosta druga drugi popolnoma izročili in sprejeli, izročitev in sprejetje vključuje vsa področja, tudi področje premoženja, poudarja. Vendar pa Cerkev dovoljuje tudi izjeme. »Če se cerkveno poročata starejša vernika, na primer vdovca, ki imata otroke že od prej, ni sporno, če želita svoje premoženjsko razmerje opredeliti s predporočno pogodbo. Zlasti če so otroci že odrasli in preskrbljeni. Sklepamo lahko, da bi starejši zakonci, vdovci, pogodbo sklepali z namenom, da premoženje zapustijo dedičem v primeru nenadne smrti ali hude bolezni, ki odvzame opravilno sposobnost,« pojasnjuje Valentan.
Ločenih Cerkev ne obsoja
Po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2017 je bilo v Sloveniji predlani sklenjenih 2592 cerkvenih porok. Pred oltarjem se poročijo štiri desetine parov, ki se poročijo civilno (leta 2017 je bilo 6481 civilnih porok). »Na par, ki bi sklenil predporočno pogodbo za primer razveze, še nismo naleteli, saj ta ureditev velja šele letos,« pravi Andrej Saje, sodni vikar in predsednik metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani. Spominja se, da so sicer že pred leti obravnavali vernika, ki je »sklenil razvezljiv zakon«. Takšno zakonsko zvezo so cerkveni sodniki razglasili za nično.
Saje pa opozarja, da skoraj nobena cerkvena zakonska zveza, ki se razveže na cerkvenem sodišču, v Cerkvi ni razglašena za nično. Ravno nasprotno: za večino od okoli petdeset razdrtih zakonskih zvez, kolikor jih povprečno na leto obravnavajo na cerkvenem sodišču, cerkveni sodniki ugotovijo, da so sprva res obstajale, potem pa so »ugasnile«. »Takšnih parov ne obsojamo. Človeško življenje je nepredvidljivo. Organiziramo pastoralo za razporočene, življenje gre naprej,« pravi Saje.
Katoliška cerkev sicer šteje, da ima sama pristojnost nad sklepanjem zakonske zveze v celoti, »ker je zakon pogodba in zakrament, te pa lahko podeljuje izključno katoliška cerkev«. Slovenska škofovska konferenca tako meni, da bi bilo tudi v slovenskem pravnem redu mogoče določiti, da bi cerkvena poroka hkrati veljala tudi kot civilna poroka. Podobno ureditev poznajo denimo na Danskem in Finskem.
