V Sloveniji je trenutno šest robotskih sistemov, obetajo pa si vsaj še tri, je na današnji novinarski konferenci v okviru 4. ljubljanskega simpozija robotske kirurgije dejal urolog Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Dodal je, da so na to zelo ponosni, saj stopajo ob bok razvitim državam.
V UKC Ljubljana sta trenutno dva robotska sistema, korak naprej pa bi po njegovih besedah dosegli s "single port" robotom, ki omogoča operacije skozi eno samo luknjico. Hawlina se je sicer ravno vrnil z izobraževanja na Kitajskem, kjer je opravil testiranje takega robota v suhem laboratoriju in na živali. "Moram reči, da je nekoliko težje," je ocenil.
Hawlina je dejal, da robotska kirurgija omogoča pristope, za katere si včasih niso mislili, da so mogoči. "Recimo odstranitev prostate skozi mehur, pri katerem je bolnik lahko pri zavesti in gre čez dve uri domov," je opisal. Roboti že omogočajo tudi telekirurgijo, torej operacije na daljavo, ki jih v nekaterih državah že izvajajo.
Robotsko kirurgijo zaradi prednosti, kot so operacije težko dostopnih področij in področij, ki potrebujejo boljšo vizualizacijo, širijo tudi na druga področja, je povedal strokovni direktor kirurške klinike UKC Ljubljana Ivan Kneževič. Robotsko asistirane posege uvajajo tudi na področju kardiovaskularne in torakalne kirurgije, in sicer bodo posege v prsnem košu začeli maja, posege na srčnih zaklopkah pa junija, je dejal.
To tehnologijo uporabljajo tudi na področju otorinolaringologije, kjer so pomembne življenjske strukture blizu druga drugi, je povedal predstojnik klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana Robert Šifrer.
Poudaril je, da robot ne operira sam, ampak instrumente vodi kirurg. Robot pa omogoča natančne gibe, dober pregled in dostop do slabo dostopnih področij. Ob tem lahko kirurg opazuje 3D-sliko, operira "okrog vogala", vidi povečano sliko, kirurške instrumente pa lahko obrača bolj kot z roko. Robot tudi izniči tresavico rok, kar pomeni manj poškodb okoliških tkiv in manjše funkcionalne posledice pri dihanju, požiranju in govorjenju.
"Prednosti robotske kirurgije glave in vratu so, da lahko operiramo skozi ustno votlino, torej brez rezov na vratu. Na področje ustnega dela žrela ali zgornjega dela grla lahko sicer pristopamo tako, da prekinemo kožo na vratu, prekinemo ustno dno, spustimo ustno dno v področje vratu ali prežagamo spodnjo čeljustnico in si na tak način izboljšamo pristop. Robot omogoča, da tako invazivni posegi niso več potrebni in so tudi posledice po zdravljenju manjše," je naštel Šifrer.
Za bolnika pa operacija s pomočjo robota pomeni boljšo prognozo, manj bolečin in zapletov ter krajšo hospitalizacijo. Šifrer je dodal, da je v otorinolaringologiji robot najbolj uporaben pri raku mandljev in korena jezika ter zgornjega dela grla, uporaben pa je tudi pri iskanju izvora tumorja pri bolnikih z metastazami oziroma zasevki na vratu neznanega izvora.
Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je dodal, da bodo "single port" sistem pridobili v začetku naslednjega leta, kar bo omogočalo "nadaljnji kakovostni preskok v popolnoma novo dimenzijo". Ob tem načrtujejo še en robotski sistem, s katerim bodo lahko opravljali rutinske posege.
Jug je poudaril, da se lahko vsak kirurški poseg opravi z robotom, vendar to pri vseh posegih ni smiselno. "Robotski poseg je še enkrat dražji kot navaden poseg," je opozoril. A je kljub temu pri nekaterih skupinah bolezni zaradi hitrejšega okrevanja in prihranka pri rehabilitaciji bolnika ekonomsko bolj upravičen.
Robotski sistem sicer stane od dva do tri milijone evrov, ob tem pa nastajajo tudi stroški potrošnega materiala in stroški vzdrževanja sistema.
Z enim robotom so v letu 2025 opravili 470 operacij, do zdaj pa skupaj več kot 2000.