Vlada STA opredeljuje kot nepogrešljiv del slovenske informacijske infrastrukture in temelj javnega obveščanja. Kot je uvodoma poudaril Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je STA »nepogrešljiv javni medij, ki vsak dan poroča o vseh bistvenih dogodkih v državi, po svetu in v lokalnih okoljih, njene vsebine pa lahko uporabljajo in povzemajo vsi drugi mediji v državi, s čimer zagotavlja poročanje tako o dogodkih v največjih mestih kot v manjših krajih«.
Predlog zakona zdaj prinaša jasnejšo razmejitev med javno službo in tržno dejavnostjo ter uvaja metodologijo za izračun nadomestila za izvajanje javne službe po načelu neto stroška, skladno z evropskimi pravili o državnih pomočeh. S tem naj bi se odpravilo arbitrarno določanje zneskov in zagotovilo predvidljivo ter stabilno financiranje. Pogodbo za financiranje javne službe iz sredstev državnega proračuna bo STA po novem sklepala z ministrstvom, pristojnim za medije, in ne več z vladnim uradom za komuniciranje (Ukom).
Po novem bi v javno službo sodila tudi javna medijska storitev v slovenskem in angleškem jeziku, ki jo STA izvaja za potrebe medijev in drugih naročnikov, ki za te vsebine plačujejo naročnino. STA mora še naprej skrbeti tudi za pripravo in objavo kratkih povzetkov agencijskih novic na spletnem mestu ter pripravljati in objavljati vsebine o delovanju narodnih in etničnih skupnosti v Sloveniji ter vsebine za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Po novem pa bi v javno službo sodile tudi posebne vsebine preverjanja dejstev (tako imenovani fact-checking), s čimer se namerava vlada boriti proti vse močnejšim dezinformacijam. Predlog predvideva še, da se mandat direktorja STA s petih let skrajša na štiri, in določa, da država kot ustanoviteljica ne sme posegati v uredniško politiko ali vsebinske odločitve agencije, njena vloga pa je omejena na ustanoviteljske pristojnosti. Osrednji organ nadzora pri tem ostaja nadzorni svet.
Podpora koalicije, opozicija kritična
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji izpostavili prednosti predlagane ureditve. Po pojasnilu SD zakon utrjuje uredniško neodvisnost STA, saj je vloga vlade in ministrstva za kulturo jasno omejena. »Neodvisni javni mediji so temelj demokratične družbe,« je izpostavila poslanka SD Mojca Pašek Šetinc.
Predlog po prepričanju poslanke Svobode Andreje Rajbenšu krepi demokratične standarde in jasno zapira prostor za politične pritiske. Spomnila je na leto 2021, ko takratna vlada Janeza Janše več kot 300 dni ni plačevala izvajanja javne službe informiranja, STA pa se je izognila stečaju le s pomočjo donacij in prodaje terjatev. Podobnega mnenja so bili v Levici, saj je, kot je dejala Tatjana Greif, predlog zakona varuje in ščiti neodvisnost agencije.
V SDS in NSi pa so bili do predloga kritični. V SDS so predvsem nasprotovali obravnavi predloga po nujnem postopku, saj je imelo ministrstvo za kulturo po oceni poslanke Alenke Jeraj (SDS) dovolj časa, da bi predlog pripravilo za obravnavo po rednem postopku.
Prav tako so bili nezadovoljni v NSi. Po mnenju Vide Čadonič Špelič bi moral biti zakon pripravljen že pred letom dni, ko se je končala revizija računskega sodišča. V predlagani določbi, po kateri bo pogodbo za financiranje javne službe z agencijo sklepalo ministrstvo za kulturo in ne več urad vlade za komuniciranje, pa vidi nevarnost za še večjo stopnjo politizacije.
Kljub pomislekom opozicije se predlogu zakona obeta zadostna podpora za sprejem, s čimer bi Slovenija po oceni koalicije okrepila sistemske varovalke za neodvisno delovanje nacionalne tiskovne agencije.