"Ureditev se nanaša na učinek zakritja obraza, ne na določeno vrsto oblačila, verski simbol ali osebno okoliščino posameznika. Velja enako za vse," so zapisali v predlogu.
Spremembe se sicer ne bi uporabljale v primerih, ko je zakritje potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov oziroma zaradi športne dejavnosti ali umetniške, kulturne ali tradicionalne prireditve. Verskega razloga pri izjemah pa ne navajajo.
Kot so še navedli, želijo določiti jasno in za vse enako pravilo, po katerem mora oseba, ki se zadržuje ali giblje na javnem kraju, obraz razkriti v tolikšni meri, da so njene obrazne poteze prepoznavne. "To omogoča lažjo vizualno prepoznavo oseb in po potrebi preverjanje njihove identitete ter olajšuje opravljanje nalog policije in drugih pristojnih organov," so še navedli v predlogu.
Pojem javnega kraja je glede na opredelitev v zakonu o varstvu javnega reda in miru "vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod nekaterimi pogoji dostopen vsakomur".
Zapisali so, da so predlog pripravili ob upoštevanju primerljivih ureditev drugih držav in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.
V DZ je sicer vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivce vprašali, ali ste za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih. Tudi v besedilu tega predloga, ki so ga vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, piše, da se predlagano referendumsko vprašanje nanaša na zakonsko ureditev prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih, pa tudi, da bi bila predlagana ureditev splošna in njen predmet ne bi bilo posamezno versko ali drugo oblačilo.
Ne glede na to pa so pri predstavitvi predloga predstavniki poslanskih skupin med razlogi za referendum navajali, da je treba postaviti meje, sicer se bomo znašli v podrejenem položaju v primerjavi s priseljenci. Izrazili so tudi pričakovanje, da se priseljenci prilagodijo, in priznali, da gre za vprašanje burk.
Predlog so poslanske skupine vložile skupaj s še dvema predlogoma za posvetovalna referenduma in napovedale, da bodo vsi trije izvedeni skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra. A jih doslej DZ še ni obravnaval, prav tako se v strankah doslej še niso izrekli, ali bodo pri tem načrtu vztrajali ali bodo morda predloge posvetovalnih referendumov umaknili.
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni. Kar pomeni, da morajo biti referendumi razpisani do konca prihodnjega tedna, če bi jih želeli izvesti skupaj z interventnim. Neuradno je tako že slišati, da so si premislili in razpisa ne bo.