Medtem ko bodo prebivalci in obiskovalci delov severne Rusije, Grenlandije, Islandije, Španije in majhnega dela Portugalske danes priča popolnemu mrku – ko Luna povsem zakrije Sonce –, bo v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo, viden delni mrk.
Prve obrise tega je v Sloveniji možno opazovati od 19.25. V Celju, Mariboru in Novem mestu bo delni mrk največjo fazo dosegel okoli 20.09, v Ljubljani okoli 20.12, v Kranju pa okoli 20.13. Ob vrhuncu bo Luna v Ljubljani zakrila približno 84 odstotkov Sonca, v Kranju približno 86 odstotkov, v Celju okoli 80 odstotkov, v Mariboru približno 79,5 odstotka, v Novem mestu pa okoli 77,5 odstotka.
Prenos popolnega sončnega mrka:
Ker bo mrk nastopil pozno popoldne oziroma zvečer, ko bo sonce že zelo nizko, je za opazovanje pomemben povsem odprt pogled proti zahodnemu oziroma severozahodnemu obzorju. Idealne so višje lege, kjer razgleda ne zakrivajo stavbe, drevje ali hribi.
»V Ljubljani je to kar izziv, saj pogled pogosto ni povsem odprt, zato se bo treba povzpeti nekoliko višje,« pojasnjuje Borut Jurčič Zlobec, nekdanji predsednik Astronomskega društva Javornik. Prav zaradi razgibanega reliefa okoli prestolnice meni, da se bo veliko ljudi za lep razgled odpravilo na Rožnik ali bližnje hribe.
Zmagoslavje fizike in nebesna mehanika
Vsako leto lahko na Zemlji opazujemo od dva do pet sončnih mrkov (delnih, obročnih, popolnih ali hibridnih). Let z najmanj dvema mrkoma je največ, medtem ko so leta s petimi mrki izjemno redka. Zadnje je bilo leto 1935, naslednje pa bo šele leta 2206. Popolni sončni mrk se v povprečju ponovi vsakih 18 mesecev. Bolj redko pa se ponovijo na isti lokaciji. Pas popolne sence, ki jo Luna meče na Zemljino površje, je namreč razmeroma ozek. V Sloveniji bomo na naslednji popolni sončni mrk morali čakati do leta 2081. Zadnjega smo lahko na območju Prekmurja opazovali leta 1999.
Temelj za današnje izredno natančne napovedi mrkov predstavlja nebesna mehanika, ki je dobila pomemben zagon z Newtonovim opisom gravitacije. Upoštevati je treba gibanje Zemlje, Lune in Sonca ter gravitacijske vplive drugih teles in številne druge majhne učinke.
»Ko so po odkritju gravitacijskih zakonov preračunavali zgodovinske mrke, so opazili manjša odstopanja. Ugotovili so, da se rotacija Zemlje počasi upočasnjuje in da se dolžina dneva skozi obdobja spreminja,« razlaga Jurčič Zlobec.
Pri napovedovanju mrkov je pomembna tudi tako imenovana delta T, razlika med enakomerno merjenim časom in časom, ki ga določa vrtenje Zemlje, ki ni povsem enakomerno.
Mrki se sicer ponavljajo tudi v tako imenovanih saroških ciklih. Saros traja približno 18 let, 11 dni in osem ur, po njem pa se geometrija Sonca, Lune in Zemlje zelo podobno ponovi. Ker dodatnih osem ur pomeni, da se Zemlja medtem zavrti še za približno tretjino dneva, se območje, kjer je viden podoben mrk, pri naslednjem dogodku pomakne približno 120 stopinj proti zahodu. Posamezne serije mrkov se skozi čas pomikajo tudi proti severu ali jugu.
Nocojšnji bonus: Perzeidi in planeti
Ko bo Sonce zašlo in bo nebo dovolj temno, se astronomska predstava ne bo končala. Prav danes in v noči na četrtek bodo vrhunec dosegli Perzeidi, eden najbolj znanih in priljubljenih meteorskih rojev.
Letošnje razmere za opazovanje so zelo dobre, saj vrh Perzeidov sovpada z mlajem, zato mesečina ne bo izpirala šibkejših meteorjev z nočnega neba. V idealnih razmerah lahko roj doseže približno 80 do 100 meteorjev na uro, vendar bo dejansko število vidnih utrinkov odvisno od svetlobnega onesnaženja, oblačnosti in predvsem višine radianta nad obzorjem. Najboljše razmere za opazovanje so praviloma v drugi polovici noči in pred jutranjim svitom.
Za opazovanje Perzeidov ne potrebujete teleskopa ali druge opreme. Najpomembnejša sta čim temnejša lokacija in nekaj potrpežljivosti. Utrinki se lahko pojavijo na različnih delih neba, zato je bolje gledati širši del neba in ne v eno samo točko.
Jutranje nebo bo ponudilo še en zanimiv prizor. Pred sončnim vzhodom bo mogoče v različnih delih neba opazovati več planetov: s prostim očesom bodo ob primernih razmerah vidni Saturn, Mars, Jupiter in Merkur, medtem ko bosta Uran in Neptun za zanesljivo opazovanje zahtevala daljnogled ali teleskop. Težje pa bo videti Jupiter in Merkur, saj bosta zelo nizko nad vzhodnim obzorjem in ju lahko hitro skrijejo stavbe, drevesa ali meglica.