Potem ko je na pobudo lokalnega partnerstva Pozabljena polovica Novega mesta mestna oblast letos poimenovala štiri nove ulice po ženskah, gre zdaj partnerstvo v novo »bitko«. Nedavno so v enem večeru zbrali prvih 65 podpisov podpore njihovi ideji o postavitvi doprsnega kipa pisateljici Ilki Vašte pred novomeško mestno hišo. Pred rotovžem namreč trenutno stojita doprsni obeležji Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, štirje podstavki so še prazni.
V mestu le en kip ženske
Tako arhitekt Marjan Mušič pred več desetletji, ko so po njegovih zamislih obnavljali Glavni trg, kot nazadnje konservatorski načrt ob nedavni obnovi starega mestnega jedra sta na podstavkih predvidela same možakarje, čeprav so v Novem mestu živele in delale tudi izjemno pomembne, a doslej spregledane ženske. Novo mesto trenutno premore zgolj eno javno obeležje, posvečeno ženski. To je kip Katje Rupena pred osnovno šolo Center, ki se je vse do leta 1991 imenovala po tej narodni herojinji, učiteljici in partizanski aktivistki.
»Predvsem želimo lokalno skupnost spodbuditi in vključiti v premislek, kdo bi si zaslužil doprsni kip na enem od štirih praznih podstavkov pred mestno hišo,« pravi predsednica društva Est=etika Natalija Zanoški. O postavitvah tovrstnih obeležij se lokalne skupnosti odločajo same, postopka ne predpisuje nobena zakonodaja. Zato je po njenem prepričanju še pravi čas, da se ob novi podobi mestnega jedra Novomeščani skupaj odločijo, komu bi namenili doprsne kipe pred rotovžem. Partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta v luči nadaljevanja ideje arhitekta Mušiča o »zaslužnih kulturnih ustvarjalcih« predlaga, da se morda na mesto, kjer si je Mušič zamislil kip naravoslovca in geologa Ferdninada Seidla, raje umesti kip pisateljice Ilke Vašte. »Vsekakor pa bi bila v sklopu izbora imen pomembna širša javna razprava,« pravi Zanoškijeva.
Ilka Vašte, ena
najplodovitejših pisateljic
Kot dodaja Maja Žunič Fabjančič, vodja regijskega NVO centra, je prezrtost, neprisotnost žensk v javnem prostoru zelo vidna. Ljudi zato vabijo k skupnemu dialogu in razmisleku o tem, kaj želijo imeti v javnem prostoru. »Skoraj vsi Novomeščani vedo, da je pisateljica Ilka Vašte živela v našem mestu. Spomnijo se, da je nekje v mestu tudi ulica z njenim imenom. Vendar večinoma ne poznajo njenega dela. Če bi dobila trajen doprsni kip, bi najverjetneje vsi vedeli, da sodi med vidnejše slovenske avtorje zgodovinskega romana, med katerimi se kar trije dogajajo v Novem mestu, ter da s skupno dvanajstimi romani, če štejemo tudi zadnjega, ki še ni bil objavljen, še danes velja za eno najplodovitejših slovenskih pisateljic,« pa meni članica kolektiva Meta Kocjan, tudi ena od vodnic po tematski pešpoti Pozabljena polovica Novega mesta.
Kot smo že poročali, želi partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta skozi istoimensko tematsko pešpot in številne druge aktivnosti obuditi spomin na ženske, ki so s svojim delom zaznamovale Novo mesto, a so bile doslej spregledane. Partnerstvo si že od začetka delovanja leta 2016 prizadeva tudi za postavitev spominskih obeležij trinajstim izjemnim posameznicam novomeške preteklosti.
