Urad za integracijo migrantov se je odločil, da bodo izvedli predajo treh prosilcev za azil, sicer že dobro integriranih v slovenski prostor. Pri vhodu v azilni dom je bilo mogoče opaziti tudi direktorico urada za integracijo migrantov Katarino Štrukelj, ki pa dogajanje spremlja z varne razdalje.
Prosilci, ki so danes na vrsti za deportacijo, so iz Burundija, Senegala in Maroka. Eden izmed njih je doživel panični napad, zato se vozilo, namenjeno prevozu, še ni zganilo.
Shod od zgodnjih jutranjih ur
Pred azilnim domom Vič v Ljubljani že od zgodaj davi poteka shod pod geslom Ustavimo deportacije. Organizatorji so opozorili, da so bile ta teden napovedane izročitve več oseb, med njimi dveh mladih moških in ženske, ki so po njihovih navedbah v Slovenijo pribežali pred smrtnimi nevarnostmi. Osebe, povezane z Ambasado Rog, so v Sloveniji že zaposlene, imajo socialne vezi, podporno okolje in so se začele učiti slovenščine.
Na kraju se je zbralo okoli sto ljudi, ki so zasedli cesto in vhod pred azilnim domom. Ko so protestniki blokirali dostop do doma, se je na kraju zbralo več kot 20 policistov. Protestniki z blokado želijo preprečiti oziroma opozoriti na postopke, za katere menijo, da ne upoštevajo dejanskih življenjskih okoliščin ljudi, ki jim grozi izgon.
Kot pravijo, država ljudi, ki so si v Sloveniji že začeli urejati življenje, obravnava predvsem skozi logiko odstranjevanja, ne pa vključevanja. »Proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti se bomo še naprej borili z načeli miru, medsebojnega bratstva in spoštovanja,« so zapisali v vabilu na shod.
Opozarjajo na izgone ljudi, ki so se že vključili v družbo
Kot so poudarili govorci na shodu, ministrstvo pri deportacijah oziroma predajah vztraja tudi v primerih, ko so se posamezniki v Sloveniji že vključili v družbo: našli so delo, se začeli učiti slovenščine, vzpostavili socialne vezi in postali del vsakdanjega življenja lokalnega okolja. Po njihovem mnenju država s takšnimi postopki ne odstranjuje ljudi, ki bi bili zunaj družbe, temveč prav tiste, ki so se vanjo že začeli vključevati.
Organizatorji trdijo, da je v zadnjem obdobju prišlo do porasta deportacij prosilcev za azil. Po njihovih navedbah gre za ljudi, ki v Sloveniji delajo, imajo podporno okolje in si poskušajo urediti status, kljub temu pa jim grozi izgon v druge države članice Evropske unije.
Posebej opozarjajo, da se v teh postopkih ne znajdejo le samski moški, temveč tudi družine, otroci, invalidi in druge ranljive skupine. Po njihovem mnenju takšni postopki ne prispevajo k varnosti ali urejanju migracij, ampak ljudi, ki so v Sloveniji že našli delo in začeli graditi življenje, znova potiskajo v negotovost.
»Na udaru so se znova znašli delavke in delavci, družine, otroci, invalidi in druge ranljive skupine. Odrekajo jim pravico do azilnega postopka in tudi do legalizacije prek dela,« opozarjajo organizatorji.
Ob tem poudarjajo tudi ekonomski vidik takšnih postopkov. Po njihovih navedbah lahko posamezna deportacija oziroma predaja v drugo državo članico EU državo stane tudi več tisoč evrov. Zato se sprašujejo, zakaj država sredstva namenja odstranjevanju ljudi, ki so že zaposleni, namesto da bi jim omogočila ureditev statusa in nadaljnje vključevanje v družbo.
Med pravili in človeškimi usodami
Primeri, na katere opozarjajo protestniki, se umeščajo v širši okvir evropske azilne politike. Po tako imenovanih dublinskih pravilih je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna tista država članica EU, v katero je prosilec najprej vstopil oziroma kjer je bil prvič evidentiran. Prav ta pravila so pogosto razlog, da države prosilce vračajo oziroma predajajo drugim članicam.
A civilnodružbene organizacije opozarjajo, da takšna pravna logika pogosto spregleda dejanske življenjske okoliščine posameznikov. Če je nekdo v Sloveniji že zaposlen, ima tukaj podporno mrežo, se uči jezika in je začel graditi novo življenje, je po njihovem mnenju vprašanje, ali je njegova odstranitev res smiselna, pravična in humana.
Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije, temveč za predaje po dublinskem postopku, ki temeljijo na evropskih pravilih. Po zadnjih pojasnilih ministrstva iz maja lani je Slovenija od januarja do aprila 2025 po dublinskem postopku v druge države predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito, v letu 2024 68, v letu 2023 pa 13.
A za organizatorje današnjega shoda je ključno prav vprašanje, kaj se zgodi, ko se za upravnim postopkom izgubijo konkretni ljudje, njihove osebne okoliščine in njihovo že vzpostavljeno življenje v Sloveniji. Opozarjajo, da država z odstranitvijo ljudi, ki so našli delo in se vključili v okolje, prekinja prav tiste procese vključevanja, ki jih sicer načeloma spodbuja.
Dogajanje poteka tudi v času, ko se EU pripravlja na začetek uporabe novega migracijskega in azilnega pakta. Ta naj bi prinesel hitrejše postopke in enotnejša pravila, kritiki pa opozarjajo, da bo v praksi lahko pomenil predvsem dodatno zaostrovanje evropske migracijske politike.