Po podatkih Elektra Celje je bilo ob 7.30 brez električne energije 669 uporabnikov, največ na območjih Vojnika in Polzele, sicer pa tudi na območju Nazarij, Mestinja in Šentjurja.
Znotraj širšega celjskega območja so sicer največ intervencij zabeležili na območju celjske občine. Celjski poklicni gasilci so prvo obvestilo o posledicah neurja prejeli okoli 21.30, nato pa skupaj s prostovoljnimi gasilci posredovali na 11 lokacijah. Odstranjevali so podrta drevesa, ki so ogrožala prometno infrastrukturo, in pomagali na območjih, kjer je meteorna voda ogrožala stanovanjske objekte.
Podrta drevesa ovirala promet
Med zahtevnejšimi posredovanji je bilo odstranjevanje več podrtih dreves na cesti med Šmarjeto, Prekorjem in Runtolami na območju Škofje vasi. Eno od večjih dreves je padlo čez vozišče in poškodovalo električno napeljavo javne razsvetljave. Gasilci Poklicne gasilske enote Celje ter prostovoljnih gasilskih društev Škofja vas in Lokrovec so skupaj z dežurnim električarjem in izvajalci z gozdarsko mehanizacijo drevesa odstranili, počistili cestišče in znova vzpostavili prevoznost.
Na vseh intervencijah je sodelovalo 46 poklicnih in prostovoljnih gasilcev z 12 gasilskimi vozili. Po doslej znanih podatkih neurje ni povzročilo hujše škode. Spodja posnetek intervencije gasilcev PGD Žetale.
Prizadeta tudi Koroška
Gasilci so posredovali tudi v Črni na Koroškem, kjer so iz kleti stanovanjske hiše izčrpali vodo. V Koprivni so pregledali potok ob stanovanjski hiši in pri tem ugotovili, da je zamašena pregrada potoka. Zaradi nevarnosti, da bi se pregrada porušila, so gasilci preventivno k sorodnikom evakuirali dva prebivalca hiše, ki stoji neposredno pod ogroženo pregrado, so sporočili iz centra za obveščanje.
Močan veter je drevesa podiral tudi na območju občine Radlje ob Dravi, na lokaciji Ob Suhi v občini Ravne na Koroškem pa je veter odkril del strehe stanovanjske hiše. Posredovali so tamkajšnji poklicni gasilci, ki so začasno pokrili odkrito streho. Spodnji posnetek je iz kraj Žerjav pri Črni na Koroškem.
Na območju slovenjgraške občine so gasilci pri objektu na Gmajni, ki ga je ogrožala meteorna voda, postavili protipoplavne vreče. S protipoplavnimi vrečami so zaščitili tudi objekt Lekarne Slovenj Gradec in tako preprečili vdor meteorne ter nastanek materialne škode, navaja center za obveščanje.
Na ptujskem območju toča najbolj prizadela kmetijstvo
Neurje s točo je zvečer udarilo tudi v Spodnjem Podravju, kjer bo škoda velika predvsem v kmetijstvu. Kot je dejal vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Dragomir Murko, je v nekaterih krajih zalivalo kleti in odkrivalo strehe, zaradi plazu in podrtega drevja je zaprta cesta v Žetalah.
Toča je po besedah Murka klestila v večjem delu regije, najbolj na haloškem območju od Makol do Zavrča, pa tudi v okolici občin Dornava in Gorišnica ter v Kidričevem, nekaj manj pa na območju Slovenskih goric.
Doslej so zabeležili 45 intervencij, med drugim so morali gasilci posredovati pri okoli 15 razkritih strehah na stanovanjskih objektih. "Še več škode bo na kmetijskih površinah," je dodal Murko.
Med tistimi, ki so utrpeli veliko škodo, je Infrastrukturni center Ptuj, ki pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije upravlja osrednji slovenski center za semenarstvo. Kot je za STA povedal vodja oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na kmetijskem inštitutu Blaž Germšek, je toča uničila velik del semenskega pridelka slovenskih avtohtonih sort vrtnin in poljščin.
"Najbolj je nastradal česen, ki bi ga v treh ali štirih tednih začeli pobirati, zdaj pa ne vemo, koliko semena in kakšne kakovosti bomo lahko pridelali. Že več let državo opozarjamo, da nujno potrebujemo dodatne mrežnike. Tudi tokrat je tam, kjer smo jih imeli, pridelek ostal nedotaknjen," je opozoril Germšek.
Nekaj dela imajo po noči z močnim deževjem in vetrom tudi gasilci na severu Štajerske. Po besedah vodje mariborskega regijskega centra za obveščanje Dejana Kosija imajo trenutno okoli 25 intervencij zaradi podrtih dreves ali delno poškodovanih streh na objektih, največ na območju občin Šentilj in Poljčane, a "ni nič ekstremnega".