Toda izotopska analiza devetnajstih vzorcev svinjine iz trgovin je pokazala, da naj bi jih imelo skoraj osemdeset odstotkov lažni slovenski potni list. Na potvarjanje slovenskega porekla svinjine, ki so ga z izotopsko analizo devetnajstih vzorcev iz trgovin ugotovili na Institutu Jožefa Stefana (IJS), je 4. marca javno opozorila Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) se je na to informacijo prvič odzvala šele na dan norcev, 1. aprila, in sicer s pojasnilom, da takšne analize same po sebi niso povsem zanesljive za določanje porekla in da so lahko le v pomoč pri odkrivanju sumljivih primerov.Soavtor pilotne raziskave o geografskem poreklu svinjine na slovenskem trgu, ki so jo s pomočjo izotopske analize opravili na IJS, je bil tudi Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. »Raziskave so pokazale, da je kar 79 odstotkov svinjskega mesa, ki je naprodaj kot slovensko, v resnici iz uvoza. Ko torej misliš, da podpiraš slovenskega kmeta, pogosto plačuješ uvoz surovin, medtem ko kmet živino prodaja po cenah, ki komaj pokrijejo stroške,« je za Dnevnik poudaril Kastelic.
Andrej Kastelic pravi, da bi lahko v trgovinah, v katerih so bili ugotovljeni neskladni vzorci, nadzor opravila tudi inšpekcija UVHVVR, ki po njegovih navedbah pri nadzoru porekla živil ne uporablja sodobnih metod in prosto zaupa navedbam na dokumentaciji za posamezno serijo proizvodov. »Menim, da nima orodij, da bi lahko preverila, ali se dokumentacija ujema z dejanskim stanjem, da bi torej sledila točnosti označevanja izdelkov,« je dejal Andrej Kastelic.
Šli bodo po sledi štiri leta starih rezultatov
Na UVHVVR so za Dnevnik poudarili, da študija IJS ne odraža dejanskega stanja na trgu s svinjskim mesom, in navedli, da so dosedanji rezultati inšpekcijskih nadzorov pokazali bistveno nižji odstotek neskladnosti, kot je predstavljeno v tej študiji. Na naše vprašanje, ali so šli po sledi ugotovitev IJS o potvorjenem slovenskem poreklu svinjine, na katero je KGZS, kot rečeno, opozorila 4. marca, so na upravi odgovorili, da je njihova inšpekcija podatke o vzorcih omenjene analize prejela šele 1. aprila. Iz njih, tako UVHVVR, izhaja, da so avtorji vzorce svinjine v trgovinah odvzeli že marca 2022 na osemnajstih lokacijah, vendar jih IJS o opravljeni analizi in ugotovitvah o neskladnem označevanju ni obvestil, da bi lahko to obravnavali kot pobudo za nadzor. »Ne glede na časovno oddaljenost štirih let bo inšpekcija rezultate študije obravnavala kot pobudo za nadzor. Identificirane lokacije iz te študije bo letos vključila v načrt izrednega nadzora,« so napovedali na UVHVVR. Za katere trgovine gre, »zaradi interesa postopkov« niso želeli razkriti.
Prof. dr. Nives Ogrinc, raziskovalka na odseku za znanosti o okolju na IJS, je za naš časopis poudarila, da izotopska analiza omogoča zelo zanesljivo ugotoviti, ali meso ni slovensko, skoraj 80 odstotkov neskladij pri devetnajstih analiziranih vzorcih pa po njeni oceni jasno kaže na resen problem označevanja in potrjuje, da je nadzor nad poreklom hrane zelo pomemben, je še poudarila Ogrinčeva. Andrej Kastelic celo navaja, da naj bi bilo po nekaterih ocenah pri nas slovensko poreklo potvorjeno pri skoraj tretjini živil. Povedal je, da so z genetskimi metodami, ki jih uporablja oddelek za zootehniko ljubljanske biotehniške fakultete, preverjali tudi pravilnost označevanja mesa krškopoljskih prašičev. »V enem od predelovalnih obratov smo ugotovili več kot 60 odstotkov kršitev označevanja, da torej v resnici ni šlo za meso krškopoljskih prašičev. Ta obrat je zadevo saniral in novih nepravilnosti ne odkrivamo več,« je pojasnil.
“Pri svinjini ne deluje niti osnovno sledenje”
Kršitve ugotavljajo z znanstvenimi metodami, ki za potrebe sodne prakse niso veljavne, so pa, pravi Kastelic, tako natančne, da lahko ugotovijo ne samo to, ali gre za meso krškopoljskega prašiča ali ne, ampak tudi, kdo je oče ali mati pitanca v mesnem izdelku ali celo v postreženi jedi. »Z genetsko in izotopsko analizo je tudi mogoče ugotoviti, ali je bil pitanec rojen v Sloveniji ali v tujini, saj imamo surovinsko bazo zelo dobro pokrito. Zbrali smo namreč vzorce po vsej Sloveniji s kmetij in farm, od vseh tipov rej ter od vseh pasem in hibridov prašičev,« je dodal Kastelic in ponovil, da bi bile lahko izotopske analize geografskega porekla mesa v veliko pomoč inšpektorjem. Praksa po njegovem namreč kaže, da orodja, ki jih ti uporabljajo, niso dovolj dobra za preverjanje porekla in spremljanje sledljivosti mesa. »Znanstveni rezultati žal kažejo, da pri svinjini ne deluje niti osnovno sledenje,« je navedel sogovornik.
Na UVHVVR nasprotno trdijo, da imajo izotopske analize mesa nekaj pomembnih omejitev, saj se lahko njihovi rezultati med sosednjimi geografskimi območji prekrivajo, zato ni vedno jasno, od kod prihaja izdelek. Na rezultate po pojasnilih UVHVVR vplivata tudi krma in način reje, saj lahko prehrana živali spremeni izotopski podpis, zaradi česar je razlaga rezultatov zahtevna in ni vedno enoznačna.
Bizjakova: Inšpekcija potrošnika ni prepričala, da zadevo obvlada
Da imajo izotopske analize omejitve, nam je potrdila tudi Andreja Bizjak, bivša dolgoletna direktorica inšpekcije na UVHVVR, ki so jo pred petimi leti, ko je generalni direktor uprave postal Matjaž Guček, popolnoma degradirali, zato se je pred slabima dvema letoma upokojila. Njeno strokovno znanje in izkušnje zdaj s pridom izkoriščajo druge države. Intenzivno namreč deluje v evropskih projektih krepitve varnosti hrane in zdravja živali v tretjih državah, ki jih razpisuje evropska komisija. Po besedah Bizjakove se izotopske analize mesa v fazi, v kakršni so, uporabljajo kot utemeljen sum potvorbe porekla, inšpektorji pa morajo, če gre za sveže meso v mesnicah, preveriti dobavnice in nato masne bilance v obratu izvora mesa – vse do klavnice in nato do rejca. Izraz poreklo Slovenija namreč pomeni, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji. Če je bila rojena v drugi državi, pri nas pa so jo le vzredili in nato zaklali, izraza poreklo Slovenija ni dovoljeno uporabljati, zato morajo po besedah Andreje Bizjak inšpektorji pri rejcu preveriti, ali so bile živali res rojene v Sloveniji ali pa so jih kot mladiče kupili v tujini in jih pri nas samo dopitali.
»Klavni prašiči so skupinsko označeni, in če izgubijo ušesno številko, obstaja velika verjetnost, da jo, če je bila prvotna številka neslovenska, nadomestijo s številko farme, na kateri so prašiča pitali. Tako živali, rojeni v drugi državi, po številki in dokumentih kot državo rojstva pripišejo Slovenijo. Da se to dogaja, se lahko vidi iz statističnih podatkov o številu uvoženih prašičev. Če je IJS uporabil vzorce mesa, na katerih je pisalo izvor Slovenija, vendar se je izkazalo, da to verjetno ne drži, je to res skrb vzbujajoče, a žal realno,« je pripomnila Bizjakova. Za prvoaprilsko izjavo UVHVVR pa je ocenila, da je bila občutno prepozna in da »ne vsebuje podatkov, ki bi potrošnika prepričali, da zadevo obvladajo«.