DZ bo v sredo na seji obravnaval paket zakonov, ki so ga v koaliciji predlagali z namenom, da bi pogoj nekaznovanosti enotno uredili za vse funkcionarje. A je že jasno, da jim tega cilja ne bo uspelo doseči v celoti, saj sta dva predlagana zakona zakonodajno pot končala že z obravnavo na matičnem odboru.
Vprašanje nekaznovanosti za imenovane funkcionarje so lani že uredili v zakonu o funkcionarjih. S področnimi zakoni pa bi torej to storili še za voljene funkcionarje. Koalicijski poslanci so v zakonodajni postopek tako vložili paket šestih, vsebinsko povezanih zakonov. Gre za predloge novel zakonov o poslancih, o volitvah predsednika republike, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi, o volitvah v državni zbor in o državnem svetu. Z njimi bi določili, da poslanec, predsednik republike, državni svetnik, župan, podžupan in občinski svetnik ne more biti oseba, ki je bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta.
Tistim, ki bi bili ob izreku take sankcije že na funkciji, bi mandat prenehal. Omejitev pa bi veljala tudi pri kandidiranju. Pravice, da bi bile voljene, torej ne bi imele osebe, ki so storile takšno kaznivo dejanje, bile pravnomočno obsojene na najmanj leto dni zapora ter prestajajo kazen, so jo v obdobju zadnjih petih let oz. jim je ta zastarala ali bila odpuščena pred manj kot petimi leti.
Dva od zakonov brez ustrezne podpore
A je po obravnavi na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo že jasno, da nova ureditev ne bo uvedena za vse funkcionarje. Za predloga novel zakonov o volitvah v DZ in o državnem svetu, pri katerih je zahtevana dvotretjinska večina, bi v koaliciji potrebovali vsaj še kak glas iz opozicije, a poslancev SDS na seji odbora ni bilo, poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa predlogov ni podprla.
Za oba zakonska predloga se je tako zakonodajni postopek končal že na odboru, na seji DZ v sredo bo zgolj še predstavitev stališč poslanskih skupin. To pa pomeni, da se nova ureditev ne bo mogla uveljaviti za državne svetnike. Prav tako ne bo sprememb glede tega, kdo ima pravico biti voljen za poslanca. Bo pa DZ v sredo med ostalimi zakoni iz omenjenega paketa, za katere zadostuje navadna večina, odločal o predlogu novele zakona o poslancih, ki v primeru opisane pravnomočne obsodbe določa prenehanje mandata poslancu.
Prav tako bo DZ odločal o predlogih novel zakonov o volitvah predsednika republike, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi, ki bi oboje, torej prepoved kandidiranja in prenehanje mandata, uveljavili za predsednika republike oz. lokalne funkcionarje. Pri volitvah slednjih bi hkrati v zakon vnesli pravno podlago, da se zbirko kandidatur oz. list kandidatov v postopku njihovega potrjevanja neposredno elektronsko poveže s kazensko evidenco.
Možnost tožbe na vrhovno sodišče
Poslanci, državni svetniki in lokalni funkcionarji imajo trenutno v svojih zakonih določbo o prenehanju mandata ob pravnomočni obsodbi na več kot šest mesecev zapora, pri čemer je pri poslancih in državnih svetnikih predvideno, da jim v takšnem primeru mandat ne preneha, če DZ oz. DS sklene, da lahko opravljajo funkcijo.
Predstavnica predlagateljev zakonov, poslanka Svobode Janja Sluga, je ob obravnavi poslanskega zakona na odboru izpostavila tudi, da je ustavno sodišče izdalo odločbo, v kateri je navedlo, da do prenehanja mandata ne more priti, saj pravno varstvo takega prenehanja mandata ni urejeno.
V koaliciji zdaj predlagajo, da bi za predsednika republike, poslance in lokalne funkcionarje na enoten način uredili sodno varstvo z možnostjo pritožbe zoper akt o prenehanju mandata na vrhovno sodišče. Tožba bi zadržala izvršitev akta. Če bi jo nato vrhovno sodišče zavrnilo, pa bi funkcionarju mandat prenehal naslednji dan po vročitvi sodbe.
V preteklosti že več primerov obsodb
Nove določbe, ki urejajo pogoj neizvoljivosti in prenehanje mandata, naj bi se začele uveljavljati z dnem razpisa volitev, ki bodo razpisane vsaj eno leto po uveljavitvi zakonov. Ti bodo začeli veljati 15 dan po objavi v uradnem listu. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bi se določbe uporabljale za pravnomočne obsodbe za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi zakonov.
Doslej je javne funkcije opravljalo ali pa je nanje kandidiralo že več pravnomočno obsojenih, a za različna in različno oddaljena kazniva dejanja, ki so bila tudi različno sankcionirana.
V zadnjem času je na lokalni ravni odmeval primer zdaj že nekdanjega župana Občine Gornji Petrovci Franca Šlihthuberja, ki je bil pravnomočno obsojen na več kot enoletno zaporno kazen. Da mu je mandat prenehal, so svetniki ugotovili oktobra, novega župana Milana Horvata so v občini izvolili pred dobrim tednom.
Najobsežnejša debata o morebitni omejitvi poslanskega mandata se je odprla po volitvah leta 2014, ko so nekateri menili, da DZ sploh ne bi smel potrditi poslanskega mandata prvaku SDS Janezu Janši, ki je tedaj prestajal zaporno kazen zaradi pozneje sicer razveljavljene pravnomočne obsodbe v zadevi Patria. Mandatno-volilna komisija in DZ sta nato na ustanovni seji mandate vseh poslancev vendarle potrdila v paketu, nato so ugotovili, da je Janši mandat prenehal, a mu ga je ustavno sodišče pozneje vrnilo.
Nedopustne omejitve
Že tedaj je več ustavnih pravnikov opozarjalo zlasti na po njihovem mnenju nedopustne omejitve kandidiranja in ustavno pravico biti voljen (pasivna volilna pravica), ki je v 43. členu ustave kot splošna in enaka človekova pravica zagotovljena vsem slovenskim državljanom, ki so dopolnili 18 let. Dekan ljubljanske pravne fakultete, ustavni pravnik in soavtor slovenske ustave, sicer pa tudi sam nekdanji izvoljeni poslanec, premier in minister za zunanje zadeve Miro Cerar je pred meseci ob prvih pobudah za sprejem zakonskih omejitev za spletni portal Neja ocenil, da je zaradi same narave te pravice ter javnega interesa in varovanja pravic drugih oseb zakonsko sicer mogoče predpisati tudi omejitve te pravice. Je pa treba k takšnim omejitvam »pristopati izrazito restriktivno ter jih določati le v zares nujnih oziroma pomembnih ter utemeljenih primerih«.
Pred prihajajočimi volitvami v DZ pa med drugim odmevajo pretekle obsodbe prvaka zunajparlamentarne stranke Resni.ca Zorana Stevanovića. Čeprav je Stevanović za POP TV zatrdil, da v preteklosti ni bil pravnomočno obsojen zaradi poskusa preslepitve zavarovalnice in je zatrdil, da je zaradi prometne nesreče plačal zgolj kazen za prometni prekršek, sta POP TV in N1 razkrila, da ga je Okrajno sodišče v Kranju novembra 2008 obsodilo zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije, sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010. Po navedbah N1 pa je v izreku sodbe pisalo tudi, da je Stevanović na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici iz leta 2004 »pravnomočno predkaznovan« po 145. členu kazenskega zakonika, ki je leta 2004 opredeljeval ogrožanje varnosti. Vendar te sodbe, tudi če bi bil celoten paket zakonodaje sprejet, torej zakonsko gledano ne bi omejevale Stevanovića pri kandidaturi ali nastopu mandata.
Neenakosti med funkcionarji
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) pa je ob zadnjem razpletu ob obravnavi zakonskih predlogov na delovnih telesih opozorila, da bo v primeru, če bodo nekateri zakoni iz paketa sprejeti in drugi ne, nastala očitna neenakost med voljenimi funkcionarji na državni in na lokalni ravni ter pri posameznih funkcionarjih iste veje oblasti.
Nasprotovanje, da bi za lokalne funkcionarje veljal strožji pogoj kot za funkcionarje na državni ravni, so tako že izrazili v Skupnosti občin Slovenije.
ZPS pa je med drugim opomnila tudi, da bi moral zakonodajalec razmisliti o enakem ali vsaj primerljivem pogoju nekaznovanosti za nosilce zakonodajne in izvršilne veje oblasti, kot velja za ustavne sodnike, za katere je predvideno, da se jih razreši, če so kaznovani za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti.
Sicer pa se s predlaganimi zakoni rešuje še nekatera vprašanja. Za poklicne župane se pravica do prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije ureja primerljivo s poslanci.
Pri poslancih se posega v ureditev nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo, po navedbah predlagateljev zaradi poenotenja z ureditvijo iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako bi po novem zakon določal, da poslanec ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu o integriteti in preprečevanje korupcije ni združljiva z opravljanjem javne funkcije. Ostale s tem povezane določbe bi iz zakona o poslancih črtali, in sicer tudi del zakonskega besedila, ki kot sankcijo predvideva prenehanje mandata.