Božično drevesce je med božičnimi prazniki središče vsakega doma in mesta. Tako so v začetku decembra trgovine in drevesnice že polne novoletnih jelk, najpogostejše med njimi so kavkaške jelke, modre smreke, navadne smreke, borovci in še bi se našel kakšen iglavec. Ljudje si pač želijo najlepšo novoletno jelko, po možnosti tako, ki bo čim dlje obstojna in bo imela še košate veje. Toda pozor, uvožene jelke iz severne Evrope lahko prinašajo s sabo nekatere bolezni, s katerimi se lahko okuži tudi naša avtohtona bela jelka.
Sušica jelovih vej
Odpravili smo se na Gozdarski inštitut Slovenije k profesorju dr. Dušanu Jurcu, ki je kariero posvetil tudi raziskovanju drevesnih bolezni. Na pisalni mizi, polni najrazličnejšega strokovnega gradiva, ima tudi reklamni letak, s katerega prebere: »Kavkaška jelka, sekana, s koreninami, visoka 100 do 150 centimetrov, 12 evrov. V lončku, 18 evrov.«
Vse velike tuje trgovske verige in seveda tudi naši trgovci imajo v svoji ponudbi jelke, predvsem kavkaško, ki je med ljudmi zelo priljubljena. Ta ima goste in dolge iglice, ki v toplih prostorih odpadejo veliko pozneje kot naši navadni smreki, obenem je še lepo videti. A take jelke trgovci povečini uvažajo iz severne Evrope, nekaj tudi iz sosednjih Hrvaške in Madžarske. Kot smo preverili pri nekaterih največjih tujih in slovenskih trgovcih, novoletne jelke, povečini so to kavkaške jelke, uvažajo iz Danske, Nizozemske, Nemčije in Hrvaške.
S tem seveda ni nič narobe, v svetu vlada prosta trgovina, toda ravno iz severne Evrope prihaja vse več vesti, da so tamkajšnje jelke okužene z novo boleznijo, ki sliši na ime sušica jelovih vej ali po latinsko neonectria neomacrospora. Za kakšno bolezen pravzaprav gre? Kot razloži profesor Jurc, je to glivična bolezen, ki se kaže pri jelkah kot sušenje posameznih vršičkov oziroma vejic, a tega je v prvi fazi zelo malo, le kakšna posamezna vejica. »Micelj glive je v skorji in povzroča njeno odmiranje. V enem letu, ko je skorja skoraj odmrla, pa se na njej naredijo trosišča, ki so rdeče barve, z njimi se gliva širi v okolico in okužuje druge jelke in tudi smreke, če rastejo v bližini jelke. V nekaj mesecih povzroči gliva odmiranje poganjka, drevo pa se posuši,« razloži profesor. Za sušico jelovih vej so občutljive vse jelke, saj se trosi, ki so zelo lahki, raznašajo po zraku, veter pa jih nosi kilometre deleč. »Problem je, ker je bela jelka, ki je pri nas domorodna in jo je v naših gozdovih veliko, občutljiva za to bolezen, s katero je okužena praktično vsa severna Evropa. Od leta 2008, ko so glivo odkrili na Norveškem, se je razširila po Skandinaviji, v Anglijo, Belgijo, na Nizozemsko, v severno Nemčijo, letos so jo našli v francoskih Pirenejih. Z leti so raziskovalci ugotovili, da je mnogo bolj razširjena in zdaj je navzoča že v naravi, v okoliških gozdovih, ne več le v drevesnicah,« opozarja Jurc. Vse zgoraj naštete države pa izvažajo praktično po vsej Evropi na milijone sadik jelk.
Rešitev – navadna smrečica
V Slovenijo pride v decembrskem času ogromno jelk s severa Evrope, ki so lahko okužene s sušico jelovih vej ali pa tudi ne, a posledice za našo domorodno belo jelko in tudi smreko so lahko usodne, saj se posušijo cela drevesa. Posameznik, ki kupi jelko, namreč ne more prepoznati škodljive glive. Dr. Jurc tako svetuje, naj ljudje ne kupujejo jelk iz severne Evrope, ampak imajo za novoletno drevesce raje smreko, ki je zrasla v Sloveniji. »To je edina rešitev in tak povsem strokovni pristop k temu problemu. Kajti če je jasno, da je vsa severna Evropa okužena in da noben drug pridelovalec ni sposoben vzgojiti take količine in prodaje jelk kot prav tisti na severu, je edina pametna stvar, da v Sloveniji teh jelk ne bi kupovali. Če pa jo ljudje že kupijo, naj jo po koncu praznikov zažgejo ali razrežejo in odvržejo v zabojnike za organske odpadke. Najslabše je, da drevesce vržejo na kompost ali v kakšen graben, saj se lahko tako trosi hitro širijo naprej,« opozarja Dušan Jurc. Za zdaj namreč nobena uradna institucija ne more prepovedati uvoza okuženih jelk.
Zakaj je tako, dr. Jurc odgovarja: »Bolezen sušica jelovih vej ni uvrščena na karantensko listo, če bi bila, bi bil uvoz vseh jelk prepovedan. Tako pa lahko dobavitelji v Sloveniji uvažajo jelke, bodisi so okužene bodisi ne, saj je vse v skladu s Svetovno trgovinsko organizacijo in prosto trgovino. Evropska unija je namreč zelo počasna z zakonodajo in gleda na svari še ekonomsko, kaj lahko torej povzroči večjo škodo. Tako trdi, da nekatere bolezni, ki jih pri nas še ni, niso tako potencialno nevarne, da bi jih dali na karantensko listo. A kako se bo bolezen obnašala pri nas, nihče ne ve, saj je ekologija v Sloveniji drugačna kot na Norveškem. Lahko da bo huje, lahko pa se bo gliva pri nas slabše počutila in ji poletna vročina ne bo ustrezala.«
K nakupu naravnih in v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc spodbujajo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije. »Domača okrasna drevesca, najpogosteje so to navadne smrečice, so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na trg. Pridobivamo jih z zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi, na cestnih brežinah in z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale, veliko smrečic lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah,« je povedala Marija Kolšek, ki je pristojna za področje varstva gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije. A poraba okrasnih drevesc, čeprav imamo v Sloveniji mladih smrečic več kot dovolj, še vedno pada. »Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc izdamo približno 27.000 nalepk na leto, s katerimi so označena drevesca, posekana v slovenskih gozdovih, še pred petimi leti je bila ta številka za tretjino višja,« je dodala Kolškova.
Ljudje si pač želijo novoletne jelke kot v kakšni televizijski reklami, filmu ali risanki. Da bo tistih nekaj dni v letu čim bolj popolnih. »Dandanes se zelo reklamira, naj ljudje kupijo jelko z zemljo, ki jo lahko po koncu praznikov nasadijo na vrtu. Toda veste, to je lahko pri morebitni bolezni še bolj nevarno, saj se z zemljo prinesejo stvari, ki jih sicer pri nas ni. Verjetnost, da se bo razvila bolezen in bo gliva preživela, pa je večje. Vsako drevo torej, ki ima slovensko nalepko, prihaja iz Slovenije, to pa pomeni, da je drevo zdravo. Že desetletja namreč iščemo sušico jelovih vej tudi pri nas, a je na srečo še nismo našli. Pozivamo pa ljudi, da nam v primeru, če na kakšni kupljeni jelki opazijo simptome sušenja ali odmiranja vejic, to tudi javijo in prinesejo takšno vejico. Mi je bomo veseli in bomo naredili analizo,« poziva profesor Dušan Jurc.
Rdeča nalepka 2018
Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za decembrska praznovanja, morajo biti med prevozom in prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah. Brez nalepke so lahko na trgu okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih in drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke. Prodajalci morajo imeti pri sebi tudi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor takega drevesca, je sporočila Marija Kolšek, ki je na Zavodu za gozdove pristojna za področje varstva gozdov. In še zanimivost: omejitve veljajo tudi za nabiranje mahov, ki se v decembrskem času uporabljajo za postavitev jaslic. Pridobivamo ga lahko v omejenih količinah, to je do dva kilograma, tako da na določeni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.
