Več kot sto univerzitetnih profesorjev, raziskovalcev in vodilnih v izobraževalnih ustanovah je konec novembra pozvalo vlado in ključne institucije, naj vzpostavijo hitre in učinkovite mehanizme za vključevanje palestinskih študentov in raziskovalcev v slovenski akademski prostor. Podpisniki pričakujejo štipendijske programe, pospešene vizumske postopke in ustanovitev medresorske delovne skupine, ki bi usklajevala postopke in odstranjevala administrativne ovire. V pozivu, poslanem tudi predsednici republike, opozarjajo, da poleg vojne v Gazi poteka tudi »šolasticid« – sistematično uničevanje šol, univerz in celotne izobraževalne infrastrukture, prav tako ubijanje študentov in profesorjev. Prepričani so, da ima Slovenija zakonska orodja, akademska okolja, izobraževalno-raziskovalno infrastrukturo in moralno tradicijo, ki omogočajo ukrepanje. »Manjka le politična volja,« so poudarili podpisniki.
Kakšno je dejansko stanje
Z vprašanjem, ali obstaja zakonska podlaga, s katero se lahko študentom in profesorjem prizna njihovo pridobljeno znanje v Palestini in se jim omogoči nadaljevanje študija ali zaposlitve, smo vprašali ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Odgovorili so nam, da zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja opredeljuje postopek vrednotenja tujega izobraževanja za namen trga dela in postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja. »Oba postopka se začneta na zahtevo prosilca glede na namen, ki ga ima imetnik tuje listine v Republiki Sloveniji; torej ali želi vstopiti na trg dela ali želi svoje izobraževanje nadaljevati,« so zapisali na ministrstvu in dodali, da enako velja za vse tuje državljane.
Univerza v Ljubljani pa je pojasnila, da se vloge za priznavanje izobraževanja obravnavajo enako za vse kandidate ne glede na državljanstvo, in sicer na podlagi istega zakona in mednarodnih konvencij, ki obravnavajo begunce, osebe z mednarodno ali začasno zaščito in prosilce zanjo. Prijave za vpis obravnavajo skladno s smernicami ministrstva za obravnavo tujih državljanov, ki omogočajo tudi prilagoditve postopkov za osebe z mednarodno zaščito ali v postopku njenega pridobivanja, če predložijo ustrezna dokazila.
Kaj pa številke?
Po podatkih Univerze v Ljubljani je bilo za prvostopenjske in enovite magistrske programe v zadnjih študijskih letih na podlagi izobraževanja, opravljenega v Palestini, vloženih zelo malo prijav. V študijskih letih 2024/25 in 2025/26 je bila po ena vloga, obe sta bili zavrženi kot nepopolni, ker kandidata tudi po pozivu nista predložila zahtevane dokumentacije. Pri magistrskih in doktorskih programih je univerza v zadnjih treh letih dobila nekaj prijav; v študijskem letu 2023/24 so tri vloge rešili pozitivno, nekatere pa niso bile obravnavane zaradi nepravočasne oddaje ali nepopolnih vlog.
Pri zaposlovanju tujcev Univerza v Ljubljani poudarja, da za vse kandidate veljajo enaki pogoji in da sledi politiki odprtega in preglednega zaposlovanja na podlagi dosežkov. V letu 2025 sta bila na univerzi zaposlena 402 tujca, med njimi po podatkih univerze ni državljanov Palestine.
