Čeprav velik del mladih študentsko delo opravlja skozi vse leto, poletni meseci prinašajo vrhunec študentskega dela. Kot opažajo v e-Študentskemu servisu, povprečna urna postavka raste, dela pa postajajo vse bolj strokovna. Konec maja so imeli na svojem portalu objavljenih 3400 prostih del. »Letos je za počitniško delo ponudbe nekoliko več kot lani, okoli 9 odstotkov več. Delodajalci še vedno težko najdejo dovolj kandidatov. Razlog je v pomanjkanju mladih – generacije so manjše, potrebe gospodarstva pa večje. To pomeni več izbire za mlade,« so pojasnili.
Opažajo pa, da se delodajalci poskušajo prilagajati z višjimi urnimi postavkami, izpostavljanjem prednosti dela v svojih organizacijah, kot so malica, brezplačno parkirišče ali mentorstvo, in tudi z bolj zanimivimi nalogami, ki mladim osmislijo delo. »To pa je za mlade, ki trenutno iščejo delo, ključno,« še ugotavljajo.
Želijo si dobre prihodnosti
Minimalna urna postavka od 5. februarja letos znaša 8,89 evra bruto, a realnost trga kaže drugačno sliko. Povprečna urna postavka na e-Študentskem servisu je aprila dosegla 10,20 evra bruto, kar je nominalno 7,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani in 12 odstotkov nad letos zakonsko določeno minimalno urno postavko. Dela z minimalno urno postavko predstavljajo manjši del ponudbe in se praviloma težje oddajo. Teh je po zadnjem dvigu minimalne urne postavke 21 odstotkov.
Plačilo pa ni glavni motivator za delo mladih. Vedno bolj so namreč usmerjeni v dela, ki poleg plačila ponujajo tudi razvoj v najširšem možnem smislu. To pomeni, da izbirajo dela, ki dopolnjujejo njihov življenjepis in odpirajo vrata pri uglednih delodajalcih. Povprečno so v lanskem letu po podatkih e-Študentskega servisa mladi zaslužili 264 evrov neto na mesec, na leto pa 3168 evrov. Najbolje plačana dela pa presegajo urno postavko 15 evrov bruto, a najpogosteje zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, strokovnih in digitalnih znanj.
Tudi tiktok je delo
Mladi sicer lahko izbirajo predvsem med deli v prodaji in deli s strankami, administrativnimi deli, strokovnimi deli, deli v gostinstvu in turizmu, fizičnimi deli in delom v zdravstvu. Poleg klasičnih oblik pa se vse pogosteje pojavljajo tudi specializirane zanimive priložnosti. »To so nastopi na družbenih omrežjih, ustvarjanje vsebin za tiktok, digitalni marketing in promocija, delo z umetno inteligenco, turizem in narava ter izobraževanje,« so pojasnili v e-Študentskem servisu.
Spreminja se tudi struktura študentskih del, saj več priložnosti nastaja na področjih, ki so povezana s študijem. To so denimo informatika, inženiring, zdravstvo in digitalni marketing. Medtem ko ponudbe za klasična dela v gostinstvu in turizmu ostajajo težko zapolnjene, saj se mladi raje odločajo za dela, ki so relevantna za kasnejšo zaposlitev. Kar 70 odstotkov mladih si po podatkih ankete e-Študentskega servisa želi pridobiti delovne izkušnje in zaslužiti za večjo finančno neodvisnost.
Povprečno delajo 8 ur na teden
Začasnost in občasnost študentskega dela nista le zakonska pojma, temveč realna potreba mladih, ki iščejo prilagodljiv urnik za usklajevanje dela s šolanjem. Kot opažajo pri e-Študentskem servisu, je ta oblika dela ključen socialni korektiv, saj si skoraj dve tretjini mladih brez njega ne bi mogli privoščiti študija. Delodajalci se tej potrebi po fleksibilnosti uspešno prilagajajo s sodelovanjem z večjim številom mladih.
Študentsko delo že več kot desetletje prinaša socialno varnost in delovnopravno zaščito, vključno s plačanimi prispevki in pokojninsko dobo. Po podatkih servisa so plačila izjemno varna, saj e-Študentski servis v 95 odstotkih primerov zaslužke študentom založi in nakaže vnaprej. Mladi tako pridobivajo dragocene izkušnje, kar 62 odstotkov pa se jih po zaključku šolanja takoj zaposli pri delodajalcu, kjer so prej opravljali študentsko delo.
V času rekordne zaposlenosti in poglabljanja generacijskega razkoraka je okoli 100.000 delovno aktivnih mladih ključnih za trg dela. Kljub temu izobraževanje ostaja na prvem mestu. Mladi namreč v povprečju delajo le okoli 8 ur na teden, kar potrjuje, da študentsko delo ohranja svojo primarno funkcijo občasnega nabiranja izkušenj in finančne osamosvojitve.