Mednarodna raziskovana ekipa, katere del so bili tudi sodelavci in sodelavke Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, je dokazala, da vse intenzivnejše pošiljke saharskega peska nad nami niso le privid, ampak dejstvo. Po letih raziskav lahko zaključijo, da je nad južno Evropo vedno več saharskega peska, kar bi dolgoročno lahko pomembno vplivalo na kakovost zraka in na zdravje ljudi tudi pri nas. Izsledke njihove raziskave je pravkar objavila ugledna znanstvena revija Nature.
Raziskovalci ugotavljajo, da sta vzroka za vedno večje koncentracije saharskega peska v zraku južne Evrope vsaj dva: prvi so spremenjene regionalne atmosferske cirkulacije, drugi pa širjenje puščave Sahara. »Vse kaže, da podnebne spremembe, ki jih povzročamo ljudje, vplivajo tudi na naravne pojave,« ugotavlja prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, ki je sodeloval pri študiji. »Puščavski pesek smo imeli doslej za naravni pojav, na katerega človek nima vpliva. A izkazalo se je, da rek, da prozi naravi ne moremo nič, ne drži več,« pravi in poudarja, da je s saharskim peskom podobno kot z vsemi ostalim vremenskim dogajanjem, ki zaradi segrevanja ozračja in oceanov postaja vse intenzivnejše. Raziskava po njegovih besedah tako pred izziv postavlja tudi okoljske politike, ki presežene koncentracije določenih snovi v skladu s trenutno zakonodajno ureditvijo opravičujejo, da so pač del naravnih procesov in pojavov, na katere človek nima vpliva. »A tukaj se je pokazalo, da človek vsaj posredno vpliva na to, da imamo nad nami več saharskega peska,« sogovornik opozarja, da bo glede tega potreben nov premislek.
Meritve opravili na 103 lokacijah
Raziskovalci so za obdobje med letoma 2012 in 2021 zbrali okoli 18.500 dnevnih meritev kovin, ki so povezane s puščavskim peskom (gre za aluminij, titan, silicij, kalcij in železo). Meritve so opravili na 103 podeželskih in mestnih lokacijah po vsej Evropi. Slovenski del rezultatov so zbrali v študiji, ki so jo opravili v Kanalu ob Soči, ko so preverjali, kakšen vpliv ima na okolje bližnja cementarna. »Tukaj se je pokazalo, kako lahko lokalna težava in lokalni podatki postanejo del globalnih raziskav in globalnih odgovorov,« poudarja raziskovalec. Ugotovili so, da so se koncentracije puščavskega peska povečale skoraj po vsej Evropi, najbolj nad Italijo in Jadranskim ter Egejskim morjem. Na teh območjih je koncentracija saharskega peska predstavljala že skoraj tretjino letne referenčne vrednosti za delce PM10, ki po merilih Svetovne zdravstvene organizacije še predstavlja varno vrednost za zdravje ljudi. Nad ta del Evrope je puščavski pesek v povprečju zaneslo kar 46-krat na leto.
Raziskovalci se bojijo, da bi onesnaženje s prahom lahko postalo vse večji izziv za javno zdravje in otežilo cilje, ki si jih Evropa zastavlja na področju kakovosti zraka. Koncentracije puščavskega peska v zraku negativno vplivajo predvsem na bolnike z obolenji dihal.
Pomen raziskave
Raziskava po besedah Griše Močnika ni prinesla samo pomembnih rezultatov, ampak postavila tudi okvir, kako takšne raziskave opraviti še kje. »Rezultat ni samo objava, ki smo je sicer zelo veseli, ampak tudi razvoj načinov obdelave tovrstnih podatkov, ki jih bodo lahko uporabili tudi drugje po svetu, kjer se soočajo z vse večjim onesnaženjem zraka, denimo na Kitajskem in v Indiji,« zaključi sogovornik.