Potres, kakršen je v sredo prizadel Italijo, bi imel tudi pri nas podobne posledice. Z žariščem pod Ljubljano bi zrušil 2750 stavb, v katerih živi več kot 43.000 ljudi. Okoli 40.000 stavb bi bilo zmerno poškodovanih. Čim prej bi bilo treba oceniti, ali je bivanje v njih še varno. Začasno namestitev bi potrebovalo 135.000 prebivalcev. Takšna so predvidevanja več slovenskih inštitucij, ki so nedavno v okviru projekta Potrog preračunavale, kolikšno škodo bi potresi različne intenzitete povzročili v Sloveniji.
Med najbolj ranljivimi stavbami v Ljubljani je pet stolpnic med Roško, Streliško in Zemljemersko ulico, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo zakona o varni protipotresni gradnji. Kakšna bi bila njihova usoda ob ponovitvi italijanskega potresa v Ljubljani, si Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo Slovenije ne upa napovedati.
Doslej najhujši znani potres je tla današnje Slovenije stresel leta 1511. Epicenter je bil v Idriji in tedanja magnituda 6,8 je po ocenah potresne nevarnosti tudi največ, kar se lahko Sloveniji pripeti. Merilniki potresnega dogajanja v Sloveniji zabeležijo več tisoč potresov na leto, a jih večine ne zaznamo. Letos so jih po podatkih Urada za seizmologijo in geologijo prebivalci čutili 70, lani v vsem letu 120. Slovenija ima eno boljših mrež potresnih opazovalnic v svetu. Nekoliko gostejša mreža je v okolici Brežic in Krškega zaradi potreb opazovanja v povezavi z jedrsko elektrarno, v Zgornjem Posočju in na območju Ljubljane. To so tudi najbolj potresno ogrožena območja v Sloveniji.
Skrbi nas lahko Ljubljana
Geograf Blaž Komac, vodja oddelka za naravne nesreče na Geografskem inštitutu Antona Melika, pravi, da imamo Slovenci zaradi geografske raznolikosti pokrajine in redke poseljenosti prednost. »Potres na redkeje poseljenih območjih ne prizadene toliko ljudi. Pri nas bi zlasti na zahodu Slovenije večje težave povzročili le pobočni procesi. Vemo, da je po potresu leta 1998 nastalo več kot sto skalnih podorov,« pravi Komac, ki pa vendarle kot izjemo izpostavi večja slovenska mesta. »Zlasti je ogrožen južni del Ljubljane, kjer lahko pričakujemo največje učinke potresov,« pravi. Težko odgovarja na vprašanje, kako varne so tam grajene stavbe, ve pa se, da so večstanovanjske stavbe v Sloveniji, zgrajene po drugi svetovni vojni in do leta 1963 (močan potres v Skopju leta 1963 je sprožil nastanek prvega resnega protipotresnega zakona pri nas), potresno zelo ogrožene, saj so največkrat zgrajene samo iz opeke.
Sodobne novogradnje so varne
Stroka meni, da so predpisi na področju protipotresne gradnje dobri. »Sodobne novogradnje in po potresih sanirane hiše se ob intenziteti italijanskega potresa pri nas ne bi smele porušiti. Lahko bi bile sicer poškodovane, a s takšnimi poškodbami, ki bi se jih dalo popraviti,« je prepričana Lutmanova. Meni, da rešitev utrjevanja obstaja tudi za starejše hiše in da je preventiva najboljša obramba pred potresi. »Če utrjevanje ni povezano z enormnimi stroški, je vsekakor upravičeno. Želimo si, da bi to spodbujala tudi država. Podobno kot sedaj spodbuja energetsko prenovo. Z njo stanovalci finančno privarčujejo, s protipotresnim utrjevanjem domov pa bi bili prihranki še bolj neprecenljivi,« je prepričana.
Matija Zorn z oddelka za naravne nesreče na Geografskem inštitutu Antona Melika pa opozarja na drug vidik – spoštovanje predpisov. »Potresa v letih 1998 in 2004 v Posočju sta pokazala, da je zatajil nadzor pri popotresnih obnovah. Sosledje potresov je tako razkrilo nepravilnosti. Pri potresu leta 1998 se je pokazalo, da sta bili obnova in ojačitev zgradb po potresih leta 1976 pogosto slabi ali nepopolni. Podobno so po potresu leta 2004 ugotovili pomanjkljivo popotresno obnovo ob potresu leta 1998. Stvar torej ni le v predpisih, pomembna je tudi naša odgovornost, da se jih držimo in s tem delujemo preventivno,« je prepričan.
Dileme glede napovedovanja potresov
Ko beseda nanese na napovedovanje potresov, postanejo seizmologi občutljivi. Na Uradu za seizmologijo in geologijo pravijo, da se potresi ne dogajajo enakomerno v času in jih tudi ne moremo napovedati. Znajo pa oceniti, kako močni potresi se lahko zgodijo na nekem območju v izbranem časovnem obdobju. Prepričani so, da sta le dosledno spoštovanje predpisov o potresno odporni gradnji in pripravljenost na potres edina načina, da omilimo posledice potresa. Razvoj seizmologije gre zato v smer določanja potresne ogroženosti in predvidevanja posledic potresov.
Drugi menijo, da je potrese mogoče napovedati. Model za to je razvil doktor fizike in profesor na kranjski gimnaziji Jure Žalohar. Z njim je na uro natančno napovedal čas popotresnega sunka v Nepalu. Njegova razlaga je, da so potresi v odvisnosti od prelomov časovno sinhronizirani, kar pomeni, da bi bilo mogoče na podlagi dosedanjih potresov oziroma njihove lege v primerjavi z robovi tektonskih plošč in prelomi v zemeljski skorji napovedati, kdaj se bodo zgodili naslednji. A njegova zamisel med seizmologi ni padla na plodna tla, saj dosedanje temelje celotne seizmologije obrača na glavo.
