Vlada je na današnji seji sprejela sklep o ukinitvi začasnega ponovnega nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Nadzor, ki ga Slovenija izvaja od oktobra 2023, se bo nehal izvajati po uveljavitvi odloka, ki bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu. Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je vlada naložila, naj o odločitvi obvesti članice EU, evropski parlament, Svet EU in evropsko komisijo.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je po seji vlade pojasnil, da je vlada odločitev sprejela »glede na stanje in trenutno dogajanje«. Po njegovih besedah se nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko ne bo več izvajal v dosedanji obliki, temveč z »drugačnimi, boljšimi« oblikami dela policije. To pomeni, da se nadzor ne bo več izvajal predvsem na samih mejnih prehodih, ampak bolj ciljno, na terenu in v notranjosti države. Policija bo po novem okrepila naključne nadzore na podlagi analiz tveganja ter izvajala izravnalne ukrepe na varnostno najbolj izpostavljenih tranzitnih poteh.
Manj kontrol na meji, več patrulj na terenu
Slovenska vlada je maja nadzor podaljšala še za šest mesecev, do 21. decembra, zdaj pa je sprejela odločitev, da se izvajanje nadzora ustavi. Kot je poudaril Matoz, bo policija nadzor izvajala drugače, pri čemer bodo ukrepi po oceni vlade bolj učinkoviti, ker bodo ciljno usmerjeni. »Ta ukrep je po naši oceni nujno potreben, tudi glede na to, da se število migracij na zahodnobalkanski migracijski poti drastično povečuje v letošnjem letu,« je dejal minister.
Z odpravo nadzora na meji želi vlada razbremeniti policijske postaje in zagotoviti večjo prisotnost policijskih patrulj na terenu. Ukrep naj bi hkrati olajšal pretok potnikov in čezmejnega tovornega prometa, kar je posebej pomembno pred poletno sezono, ko so ceste proti Hrvaški praviloma močno obremenjene.
Pristojni organi bodo po Matozovih besedah še naprej spremljali učinke nove ureditve in morebitna varnostna tveganja. Ukinitev kontrol na mejnih prehodih tako ne pomeni konca nadzora, temveč predvsem spremembo njegove oblike.
Bruselj pritiska za vrnitev schengna
Odločitev prihaja po pozivu evropske komisije, ki je minuli teden devet članic schengenskega območja pozvala k postopni odpravi nadzora na notranjih mejah. Med državami, na katere je bil poziv naslovljen, sta bili poleg Slovenije tudi Italija in Avstrija. V Bruslju odpravo notranjih kontrol povezujejo tudi z začetkom polnega izvajanja pakta o migracijah in azilu, ki se bo v državah članicah začel uporabljati v petek. Po navedbah evropske komisije naj bi pakt prispeval k boljšemu upravljanju migracij, večji varnosti zunanjih meja in s tem k postopni odpravi nadzora znotraj schengenskega prostora.
Matoz je ob tem opozoril, da se pakt o migracijah in azilu začenja uporabljati, Slovenija pa po njegovih besedah še nima sprejete ustrezne izvedbene zakonodaje. Kot je dejal, je Slovenija na izvajanje vsebinsko pripravljena, saj so bili sprejeti ključni strateški in operativni dokumenti, zagotovljeno pa je tudi črpanje evropskih sredstev. »Žal pa predlog zakona, ki bi v slovenskem pravnem redu ustrezno uredil izvajanje pakta, ni bil sprejet, ker prejšnja vlada tega ni pripravila, čeprav je imela dve leti časa,« je bil kritičen minister.
Vlada je obravnavala tudi predlog uredbe o izvajanju pakta, vendar je ocenila, da z uredbo ni mogoče nadomestiti zakonskih določb, zato je ni sprejela. »Kljub pomanjkanju implementacije pakta bomo izvajali naloge na podlagi zakona o mednarodni zaščiti in na podlagi pooblastil policije ter zagotavljali standarde, ki so potrebni,« je še dejal Matoz. Vlada ob tem izpostavlja tudi druge ukrepe Evropske unije za varovanje zunanjih meja, med njimi elektronski sistem nadzora vstopa in izstopa državljanov tretjih držav. Čeprav varnostne razmere v svetu po njeni oceni ostajajo razlog za zaskrbljenost, naj bi kombinacija novih orodij, naključnih policijskih kontrol in okrepljenih alternativnih ukrepov zadostovala za ohranjanje ustrezne stopnje varnosti.