Predlansko jesen je bil novembrski prehod v zimsko omrežninsko sezono najbolj vroča politična tema. Vlada Roberta Goloba je rušila Agencijo za energijo in z zakonskimi posegi omilila cenovne učinke njene omrežninske reforme. Politične kritike niso izničile reforme, je pa agencija že pred lansko zimsko sezono dopolnila obračunsko metodologijo v prepričanju, da bo njena postopna uvedba pripomogla k lažjemu sprejemanju prenove obračuna.
Konkretno je uvedla postopno zviševanje najdražje tarife v višji sezoni – časovnega bloka 1 – tako za gospodinjske kot poslovne odjemalce. Zaradi te postopnosti bomo od 1. novembra do 31. decembra letos plačevali 70 odstotkov ciljne vrednosti, januarja in februarja 2027 pa 90 odstotkov. Predpisani 30- oziroma 10-odstotni popust na tarifno postavko za časovni blok 1 velja za vse uporabniške skupine, torej tudi za podjetja. Druge letošnje tarifne postavke so nespremenjene. Sprejete rešitve bodo Elesu do leta 2028 omrežninske prihodke oklestile za približno 40 milijonov evrov.
Omrežnina zavzame četrtino zneska na položnici
Na povprečni položnici za plačilo elektrike predstavlja strošek omrežnine dobro četrtino končnega zneska, slabi dve tretjini je cena porabljene električne energije, preostalo so davki, prispevki in trošarine. Pred prehodom v višjo sezono je agencija za energijo na spletni strani www.uro.si objavila informativne izračune omrežnine. Kaj razkriva primerjava letnega stroška omrežnine po prejšnji metodologiji (2024) z letnim stroškom omrežnine v letošnjem in lanskem letu?
Povprečni gospodinjski odjemalec, to je štiričlanska družina s porabo 4000 kilovatnih ur (kWh), bo na položnici za november in december plačal 24 evrov omrežnine. To je 5,8 evra več kot januarja in februarja in skoraj 100 odstotkov več kot v obdobju od marca do oktobra. Duška Godina, direktorica Agencije RS za energijo, zagotavlja, da bo skupni letni strošek nazadnje za 18 odstotkov nižji, kot je bil v času stare metodologije, ki je veljala do leta 2024. Povprečni gospodinjski odjemalec bi po tej metodologiji plačal 222,5 evra. V letu 2025 je plačal 171,1 evra, letos bo moral za omrežnino odšteti 182,1 evra.
V novem letu bo zagotovo nekoliko dražje
Z novim letom bo strošek omrežnine višji, saj bo tedaj veljal le še desetodstotni popust v najdražjem časovnem bloku. Konkretno kolikšne bodo podražitve, še ni mogoče napovedati, ker agencija še ni objavila novih tarifnih postavk. To bo storila šele konec novembra.
Štiričlansko gospodinjstvo s toplotno črpalko in letno porabo 9000 kWh bo v zadnjih dveh mesecih leta 2026 plačalo 41,7 evra. To je 4,6 evra več kot v prvih dveh mesecih leta 2026 in 22,2 evra več kot v nižji sezoni. Letni strošek bo za dobro četrtino nižji kot po stari metodologiji, po kateri bi plačalo 429,6 evra. Lani je plačalo 326,1 evra, letos bo odštelo 318,3 evra omrežnine.
Štiričlansko gospodinjstvo s toplotno črpalko in sončno elektrarno, ki je vključeno v sistem neto merjenja in na leto porabi približno 9000 kWh električne energije, bo v prihodnjih dveh mesecih plačalo po 24 evrov omrežnine, kar je slabih sedem evrov več kot januarja in februarja in 15 evrov več kot v nizki sezoni. Na letni ravni bo plačalo približno 60 evrov več kot po stari metodologiji. Lani, ko je že veljala nova metodologija, je plačalo 155,5 evra, letos bo za omrežnino odštelo 155,4 evra.
Na agenciji s tem v zvezi še poudarjajo, da odjemalci s sončno elektrarno v sistemu neto merjenja ne plačujejo omrežnine za energijo, temveč le omrežnino za moč, zato je njihov letni strošek omrežnine neprimerno nižji kot pri gospodinjskih odjemalcih s podobno porabo, vendar brez sončne elektrarne.
Odjemalec z zelo majhno porabo – to je dvočlansko gospodinjstvo, ki na leto porabi približno 2600 kWh električne energije – bo do konca leta plačal 18,3 evra omrežnine mesečno, kar je pet evrov več kot v začetku leta. V nizki sezoni je to gospodinjstvo plačevalo 8,2 evra omrežnine mesečno. Letos bo za omrežnino plačalo 130,9 evra, lani je moralo odšteti 132,1 evra, po stari metodologiji bi strošek znašal 156,1 evra, je izračunala agencija.
Pomagajte si s tarifnim semaforjem
Metodologija ohranja sezonsko razlikovanje med višjo in nižjo sezono, ostaja tudi pet časovnih blokov, ki bodo s 1. januarjem nekoliko drugače razporejeni kot doslej. V novem letu bo najdražji časovni blok ob delovnikih med 6. in 12. uro ter med 17. in 20. uro. Agencija je spremembo utemeljila z izrazitim porastom števila sončnih elektrarn v letih 2024 in 2025, zaradi katerega se je spremenil vzorec obremenitve omrežja. Opoldne, ko sončne elektrarne ob sončnem vremenu proizvajajo največ elektrike, se lahko omrežje razbremeni, medtem ko sta potreba po zmogljivosti omrežja in tveganje koničnih obremenitev večja v jutranjih in poznih popoldanskih urah. V letu 2027 se bo uveljavila tudi poenostavitev med dela prostimi dnevi, ko bosta le dva časovna bloka. Na spletni strani Učinkovita raba omrežij je objavljen »tarifni semafor«, ki v realnem času prikazuje, kateri časovni blok trenutno velja, ter podaja preprosta priporočila za optimalno uporabo električnih naprav v gospodinjstvu.
