Podlaga za izplačilo državne pomoči kmetom so zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, uredba o metodologiji za ocenjevanje škode in tudi evropski predpisi. Takole gre: prizadeta občina pristojno izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) obvesti o škodi na kmetijskih površinah. Kmetijska svetovalna služba pripravi seznam prizadetih kultur in prvo oceno škode po katastrskih občinah. Izpostava URSZR o škodi obvesti šefe v Ljubljani in predlaga izdajo sklepa o začetku ocenjevanja škode na prizadetih območjih. Če se skupna predhodna ocena škode bliža mejni vrednosti za dodelitev državne pomoči (0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letu nastanka škode), ko je dosežen prag za razglasitev naravne nesreče, URSZR izda sklep o začetku ocenjevanja škode.
S kršenjem predpisov
gre tudi hitreje
Potem občine oškodovance pozovejo, naj škodo prijavijo občinskim komisijam. Te podatke vnesejo v aplikacijo Ajda, namenjeno ocenjevanju škode. Prijavljeno škodo preverijo regijske komisije za ocenjevanje in nato še državna. Slednja pripravi končno oceno in jo pošlje v potrditev vladi. Če ta ugotovi, da je presežen prag za razglasitev naravne nesreče, ministrstvu za kmetijstvo (MKM) naloži, da pripravi program odprave posledic škode, ki ga nato potrdi vlada in izda sklep o višini državne pomoči, ki jo izplača iz proračunske rezerve.
Škodo ocenjujejo le, če je uničene več kot trideset odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Običajno letno kmetijsko proizvodnjo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije (Surs), ki podatke objavi najkasneje aprila za preteklo leto. Pomoč iz programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu se tako lahko zaradi zahtev evropske uredbe, ki se nanašajo na izračun izpada dohodka in pridobitev potrebnih podatkov, izplača šele sredi naslednjega leta po neugodnih vremenskih razmerah. Izplačilo je mogoče pohitriti zgolj s kršenjem veljavnih predpisov.
Dejanske škode
ni bilo mogoče ugotoviti
Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč so do državne pomoči zaradi škode po neugodnih vremenskih razmerah v primeru suše upravičeni tisti, ki so imeli vsaj tridesetodstotni izpad pridelka, pri drugih vrstah naravnih nesreč, pri katerih država kmetom sofinancira zavarovalne premije, pa le, če so imeli vsaj 80-odstotni izpad. Lani sta kmetijstvo prizadeli spomladanska pozeba in kasneje še suša, ki sta zaradi razsežnosti dobili status naravne nesreče. Komisije so škodo po pozebi, ki je povzročila več kot 80-odstotni izpad pridelka, ovrednotile na 23,3 milijona evrov in (stoodstotni izpad pridelka na dodatnih 1,2 milijona evrov), škodo zaradi suše, ki je pridelek zmanjšala za več kot trideset odstotkov, pa na 42,3 milijona evrov.
Obstajata dve cenitvi škode – predhodna in končna. Predhodno praviloma izdelajo v treh dneh po nesreči oziroma ko so (pri suši) nastale razmere, na podlagi katerih je možno ugotoviti nastanek nesreče, končno pa pred spravilom pridelka oziroma najkasneje v enem mesecu po spravilu. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je URSZR začetek ocenjevanja škode po lanski suši predlagala šele 17. septembra 2025. URSZR ji je odgovorila, da dejanske škode ni mogoče ugotoviti, ker so kmetijski pridelki že pospravljeni, zato občinske komisije za ocenjevanje škode nimajo podatkov o odstotku poškodovanosti kmetijskih kultur na ravni katastrskih občin. URSZR je kljub temu 13. novembra izdala sklep o začetku ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic suše v letu 2025 (v povezavi z lansko spomladansko pozebo je tak sklep izdala 17. novembra 2025). Občinske komisije so prijave kmetov o škodi zbirale do 19. decembra 2025. Na ta datum so morale podatke tudi vnesti v aplikacijo Ajda.
Nekdanja ministrica Čalušićeva
ni naredila domače naloge
URSZR je poročilo z oceno škode po suši v vrednosti 42,3 milijona evrov izdala 16. januarja 2026. To oceno in oceno škode po pozebi spomladi 2025 je vlada Roberta Goloba potrdila 25. februarja 2026. Hkrati je MKM naložila, da v treh mesecih pripravi dva programa odprave posledic, za vsako naravno nesrečo posebej. Surs je podatke o izpadu dohodka za leto 2025 objavil 14. aprila 2026. MKM bi moralo programa odprave posledic suše in pozebe v letu 2025 oddati do 25. maja 2026, vendar takratna ministrica Mateja Čalušić te domače naloge ni naredila. Prepustila jo je novi vladi. Posledično ni bilo podlage za izplačilo državne pomoči kmetom. Oba programa je šele 26. junija potrdila Janševa vlada, tri tedne po tistem, ko je prevzela posle od ekipe Roberta Goloba. Prva izplačila pomoči po lanski suši in pozebi je kmetom zdaj obljubila za letošnji avgust.
Državni zbor je leta 2003 sprejel zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, po katerem na podlagi sprejetega programa odprave posledic naravne nesreče država izplačuje pomoč prizadetim kmetom. Tisti, ki so imeli stoodstotni izpad pridelka, lahko pomoč dobijo hitreje, in sicer po vladnem odloku in po načelu de minimis. Od leta 2003 je bila škoda po naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijstvo, ocenjena na milijardo in 33 milijonov evrov, država pa je na podlagi osemnajstih programov odprave posledic in enajstih odlokov v tem času izplačala okoli 163 milijonov evrov pomoči. Od leta 2006 MKM kmetom subvencionira zavarovalne premije, razen za sušo, zato je bilo mogoče državno pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč sprva dobiti le za sušo, za druge naravne nesreče pa ne. Toda ker je bilo vmes veliko pozebe, je državni zbor štirikrat sprejel interventni zakon (v letih 2016, 2017, 2021 in 2023), da je lahko vlada finančno pomagala tudi vinogradnikom in sadjarjem.
Zakonska potuha
Avgusta 2023 je Golobova vlada spremenila zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in omogočila izplačilo državne pomoči tudi za naravne nesreče (toča, pozeba, veter …), za katere MKM kmetom sofinancira zavarovalne premije. Do pomoči so upravičeni, če so imeli vsaj osemdesetodstotni izpad pridelka od običajne letne proizvodnje. Posledica te zakonske spremembe je po naših informacijah manjše zanimanje za zavarovanje pridelka pri komercialnih zavarovalnicah, saj kmetje računajo na pomoč države, pogosta praksa pa naj bi bilo tudi izdatno napihovanje dejanske škode.
V zvezi s tem sta zanimiva poziva ministrstva za obrambo, v sklopu katerega deluje uprava za zaščito in reševanje, ki ju je 11. februarja letos posredovalo Golobovi vladi skupaj s poročilom uprave o ocenjeni škodi po lanski pozebi. Obrambno ministrstvo je kmetijsko ministrstvo pozvalo, naj preuči upravičenost ocenjevanja škode po pozebi na trajnih nasadih, kjer je zagotovljen denar državnega proračuna za vodna zajetja in posledično oroševanje. Pozvalo ga je tudi, naj preveri smotrnost ocenjevanja škode zaradi posledic pozebe, saj je bila pozeba v letu 2025 že šesta zapored oziroma že sedma v zadnjih desetih letih. »Ministrstvo za kmetijstvo naj preuči možnost vzpostavitve zavarovanja zaradi posledic pozebe,« je februarja letos predlagalo ministrstvo za obrambo in kot primer dobre prakse izpostavilo Francijo.
Je oziroma bo kdo to prebral in ukrepal?
