Vlada Mira Cerarja je marca 2016 ustanovila družbo Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Delovati je začela 1. julija pred desetimi leti. Sprva so načrtovali, da bo njen sedež v Ljubljani, a je Zlatko Ficko, eden od njenih kasnejših direktorjev, dosegel, da so ga zadnji trenutek umestili v Kočevje. Prvi zaposleni so dobili pisarne v zgradbi, imenovani Marof, katere lastnik je bilo takrat Gozdno gospodarstvo Grča. SiDG je bil v začetku njen najemnik, avgusta 2021 pa jo je odkupil.
Ostalo je le pri velikopoteznih načrtih
Vlogo skupščine SiDG je takrat opravljala vlada, ki jo je vodil Janez Janša, na čelu družbe pa so bili Robert Tomazin (vidni član SDS) kot njen glavni direktor, Andrej Janša (NSi) kot finančni direktor in Matjaž Juvančič kot poslovni direktor. Pred nakupom so bile opravljene tri cenitve Marofa s pripadajočimi zemljišči. Prvi cenilec, ki ga je naročila Grča, je nepremičnine ovrednotil na 1.008.300 evrov brez DDV, drugi (naročnik je bil SiDG) na 576.000 evrov in tretji (naročnik je bil znova SiDG) na 915.000 evrov + DDV. Tedanje vodstvo družbe je na koncu avgusta 2021 Marof odkupilo za 925.000 evrov brez DDV in napovedalo, da ga bodo do sredine leta 2022 temeljito obnovili in vzpostavili sodoben gozdarski center.
Toda ostalo je le pri velikopoteznih načrtih. Janševa vlada je najprej maja 2022 predčasno razrešila Roberta Tomazina in Andreja Janšo, Golobova vlada, ki jo je nasledila, pa je jeseni istega leta naročila izredno revizijo projekta Marof. Kaj je pokazala, v SiDG ne želijo razkriti. Povedali so zgolj to, da zaradi nakupa Marofa družba ni proti nikomur od zaposlenih izrekla nobenih sankcij.
Marof ne zanima niti države
Od januarja 2023 sta na čelu SiDG Marko Matjašič in Aleš Kadunc, ki sta prej vodila cerkveno gozdarsko podjetje GG Bled. Kmalu po prevzemu krmila sta se odločila za prodajo Marofa, saj naj bi bila njegova obnova občutno dražja, kot je ocenilo prejšnje vodstvo. Namesto 1,6 milijona evrov naj bi stala okoli štiri milijone.
SiDG je doslej objavil že pet oglasov za prodajo te nepremičnine; prvega 19. junija 2024, zadnjega pred dnevi. Gre za skoraj pol stoletja staro štirinadstropno poslovno stavbo s skupno neto tlorisno površino 1.411,70 m² s pripadajočimi zemljišči in parkirnimi površinami. Junija 2024 so na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca določili izhodiščno ceno 781.000 evrov brez DDV, vendar interesa za nakup ni izkazal nihče. Vodstvo SiDG je sočasno Marof ponudilo v odkup tudi republiškemu stanovanjskemu skladu, ministrstvoma za javno upravo in za obrambo ter družbi DEOS, vendar ni zanimal niti njih.
Edini potencialni kupec je ponudil 200.000 evrov
Oktobra 2024 je SiDG objavil še en prodajni oglas, takrat brez določene izhodiščne cene. Pojavil se je en sam kupec, ki bi bil za nepremičnino pripravljen plačati 200.000 evrov, vendar posla niso sklenili. Lani je SiDG naročil novo cenitev in izpeljal še dva prodajna postopka (prvega 25. marca in drugega 28. maja 2025), tedaj po informativni ceni 430.200 evrov brez DDV. »Prejeli nismo nobene ponudbe,« so včeraj za Dnevnik pojasnili na SiDG.
Konec lanskega leta je SiDG, da bi Marof lažje prodal, sklenil še pogodbo z nepremičninsko družbo RE/MAX. Ta ga je prodajala med 13. januarjem in 16. februarjem letos, in sicer za 524.844 EUR z DDV. »V času posredovanja nismo prejeli nobenega povpraševanja in na koncu tudi ne nobene ponudbe,« so nam potrdili na SiDG.
Močno preplačani nakup?
Maja 2026 so naročili novo cenitev Marofa (peto v petih letih), po kateri njegova tržna vrednost zdaj znaša vsega 300.000 evrov brez DDV. Po toliko ga tudi prodajajo od 29. maja letos. SiDG je, kot rečeno, to zgradbo s pripadajočimi objekti pred slabimi petimi leti kupil za 925.000 evrov brez DDV, zdaj jo prodaja za pičlih 300.000 evrov brez DDV. Zanimalo nas je, zakaj – kljub draženju nepremičnin – tolikšna razlika med nakupno in prodajno ceno Marofa. Ga je prejšnje vodstvo SiDG leta 2021 močno preplačalo?
»O razlogih za razliko med nakupno in trenutno ocenjeno vrednostjo nepremičnine ne želimo špekulirati. Prav tako nismo usposobljeni za podajo ocene, ali je bila nepremičnina ob nakupu preplačana. Poudarjamo, da smo pred objavo zadnjega javnega postopka izvedli več prodajnih postopkov, nepremičnino oglaševali več kot leto in pol, pristopili k potencialnim institucionalnim kupcem, naročili dve dodatni neodvisni cenitvi, vključili nepremičninsko agencijo in izvedli več javnih zbiranj ponudb. Kljub navedenim aktivnostim trg ni izkazal nobenega interesa za nakup nepremičnine po višjih cenah, zato SiDG pri nadaljnjih postopkih izhaja iz aktualno ugotovljene tržne vrednosti 300.000 evrov, ki jo je določil neodvisni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin,« so nam včeraj pojasnili v SiDG.