V desetih letih je po navedbah direktorja Agro zavarovalnice Benjamina Schlauerja ta kmetom izplačala več odškodnin, kot je od njih pobrala zavarovalnih premij. Rekordno odškodnino, 4,5 milijona evrov, je zaradi toče in pozebe na bančne račune kmetov nakazala leta 2017. Letošnje leto naj bi bilo v tem pogledu povprečno, ocenjuje Schlauer, čeprav so se škodni dogodki začeli že spomladi s prehodom hladnih front, nadaljevali aprila in maja z zgodnjo točo, sledili so jim viharni vetrovi, ki so polegli žita, pa poletna toča, ki se je najbolj znesla nad hmeljem in koruzo.
Zavarovati je mogoče tudi tveganje pred sušo
Minule dni je škodo, zlasti na zelenjavi, povzročilo še obilno deževje. »Najhujša letošnja naravna nesreča v kmetijstvu je bila suša, ki je katastrofalna. Menim, da še bolj od tiste leta 2003. Je pa res, da ni bilo povsod enako hudo. Veliko je bilo odvisno od tega, kdaj so kmetje sejali. Koruza, ki je niso posejali pravočasno, je bila dosti bolj prizadeta, prav tako tista na prodnatih tleh,« nam je pojasnil prvi mož Agro zavarovalnice, ki ponuja zavarovanja tudi za količinsko izgubo pridelka v primeru suše.
Poleg Agro zavarovalnice ima v Sloveniji kmetijska zavarovanja le še Triglav. Drugim zavarovalnicam se to ne izplača. Da bi svoje posevke in plodove zavarovali pri komercialnih zavarovalnicah, se očitno ne izplača niti kmetom, čeprav jim država zavarovalne premije subvencionira 55-odstotno. V Sloveniji je pred tveganji zavarovanih le okoli trideset do petintrideset odstotkov kmetijskih površin, v Avstriji med 72 in 93 odstotki. Benjamin Schlauer je pred časom v pogovoru za Dnevnik dejal, da je že več kmetijskim ministrom svetoval, naj v zakon o kmetijstvu napišejo, da tisti, ki kmetijske proizvodnje nima zavarovane, ne sme jokati, ko mu toča, pozeba, suša ali vetrolom vse uniči.
Izplačilo državne pomoči do konca leta?
Zaradi suše, ki je letos znova prizadela kmete, sta predsednik vlade Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko obljubila pomoč države, ki pa so jo po vsaki naravni nesreči v preteklosti dobili šele čez leto dni. Tokrat naj bi bil denar na njihovih računih morda že do konca tega leta. Toda postopek ocenjevanja in izplačila odškodnin zaradi naravnih nesreč je izjemno zapleten in dolgotrajen.
Občine so kmete avgusta pozvale, naj jim prijavijo škodo, ki so jo letos utrpeli zaradi suše. Prijavo lahko odda tista kmetija, ki ji je suša uničila več kot trideset odstotkov običajne letne proizvodnje na posameznem pridelku in če skupna površina prizadetih kmetijskih površin dosega ali presega hektar primerljivih kmetijskih površin. V nekaterih občinah je bil rok za prijavo škode 7. september, nekatere pa so dale kmetom čas do konca prejšnjega tedna. Občine morajo nato do 30. septembra vnesti podatke v spletno aplikacijo Ajda, ki je namenjena ocenjevanju škode po naravnih nesrečah na kmetijskih pridelkih in stvareh. Postopek od vpisa v to aplikacijo do dne, ko prizadeti dobijo pomoč, pa je, vsaj doslej je bilo tako, dolgotrajen – tudi zato, ker v skladu z veljavno uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode običajno letno kmetijsko proizvodnjo na podlagi povprečnih pridelkov po cenilnih okoliših ugotavlja državni statistični urad (Surs). Pri tem upošteva triletno povprečje pridelka pred nastankom škode ali triletno povprečje v zadnjih petih letih pred nastankom škode, pri čemer se izločijo leta z največjim in najmanjšim pridelkom. Te podatke ima Surs na voljo najpozneje aprila za preteklo leto. To pomeni, da jih bo imel za leta 2020, 2021 in 2022 aprila 2023.
Zakaj država ne uporabi zavarovalniških cenilcev?
Direktor Agro zavarovalnice je v začetku lanskega julija v pogovoru za naš časopis poudaril, da državni sistem ocenjevanja škod ni ustrezen. Takrat je bila aktualna škoda zaradi pozebe, za katero sta imeli obe komercialni zavarovalnici že zbrane podatke o njeni razsežnosti. »Zdaj jih bo za državo zbrala še uprava za zaščito in reševanje, namesto da bi uporabila naše. Če hočejo podrobnejše, bi jim jih lahko priskrbeli. Nočem biti žaljiv, toda uradniki iz pisarn ne morejo kakovostno oceniti škode. Cenilci komercialnih zavarovalnic bi lahko brez vsakršnih težav škodo ocenili tudi za državo,« je 5. julija lani v pogovoru za Dnevnik dejal Benjamin Schlauer. A ni bil uslišan. Prvi oškodovanci so zato obljubljeno državno pomoč za pozebo, ki jih je prizadela med 5. in 9. aprilom lani, prejeli šele 8. aprila letos, torej leto dni pozneje.
