Za Zlatka Ficka, ki je maja letos postal glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), nekateri pravijo, da vedno išče vplivne posameznike, da se mu odpro vrata v »nebesa«. Takoj po ustoličenju je v intervjuju za Dnevnik na vprašanje, ali je eno od nebes tudi SiDG, odvrnil: »Lani sem dopolnil 60 let in mislim, da je bil že čas, da tudi jaz enkrat pridem v nebesa.« Toda če sodimo po burni razpravi na zadnji seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, na kateri so poslanci razcefrali poročilo o poslovanju SiDG v letu 2016 in bili enotni, da bi moralo družbo obiskati računsko sodišče, se zdi, da je Ficko prišel v pekel.
PR-poročilo z veliko leporečenja
»To je PR-poročilo neke družbe z veliko naštevanja in leporečenja, vsebine je pa bolj malo. Iz spoštovanja do odbora bi pričakoval, da boste poročilo opremili tudi s konkretnimi številkami, ne le z nekimi zoženimi bilancami,« je poslovodstvo SiDG okaral poslanec SMC Danilo Anton Ranc. »Poročilo ne pove praktično nič o poslovanju družbe SiDG. Nimamo predhodno postavljenih ciljev, da bi videli, do kod ste prišli,« je ocenila poslanka Levice Violeta Tomić.
Družba SiDG je začela delovati 1. junija lani, ko je od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prevzela v upravljanje državne gozdove. Do konca leta 2016 je od prodaje lesa in ustvarjenega dobička v državni proračun prispevala 10,5 milijona evrov, zato je Tomičeva ta iztržek primerjala z zneskom, ki ga je v prvi polovici lanskega leta, ko so les v državnih gozdovih še izkoriščali koncesionarji in zanj plačevali koncesnine, v proračun nakazal sklad. Ugotovila je, da ne veliko manj – 9,2 milijona evrov. »Koncesionarji so plačali koncesnino in kljub temu ustvarili dobiček od prodaje lesa, ki so ga spravili v svoj žep. Plačali so tudi DDV, ki ni bil del teh 9,2 milijona evrov, kot je DDV del 10,5 milijona evrov, ki jih je SiDG vplačal v državni proračun. SiDG smo ustanovili zato, da bi ti dobički ostali v državni blagajni in da ne bi na račun državnih gozdov bogateli posamezniki. Zdaj lahko vidimo, da je bil proračunski prihodek iz koncesij v pol leta praktično enak kot v primeru SiDG, če odštejemo DDV, je bil prihodek SiDG še nižji,« ugotavlja Violeta Tomić.
»SiDG je bankomat DeSUS«
Poslanec SD Janko Veber se je v poročilu o poslovanju SiDG obregnil ob podatka o količini posekanega in prodanega lesa iz državnih gozdov, ki sta identična – 530.422 kubičnih metrov posekanega in prav toliko tudi prodanega lesa. »Papir seveda prenese vse. Za odbor bi bilo izjemno pomembno, če bi imeli pred seboj tudi odločbe zavoda za gozdove, ki jih je v 2016 izdal za posek lesa; koliko kubičnih metrov je bilo predvidenih za posek po vrsti in strukturi lesa. Ker tega podatka nimamo, težko verjamemo, da ste posekali in prodali na kubični decimeter enako količino,« je Veber podvomil o verodostojnosti poslovnega poročila SiDG.
Kritična je bila tudi poslanka NSi Iva Dimic, ki je spomnila, da je njihova poslanska skupina v DZ nasprotovala predlaganemu načinu ustanavljanja SiDG in da so napovedovali težave, kakršnim smo priča danes. »Zmotila sem se samo v eni stvari. Takrat sem rekla, da bo SiDG bankomat za koalicijo SMC-SD, danes pa imam občutek, da je to bankomat DeSUS (direktor Ficko je član te stranke, op. p.),« je dejala Dimičeva.
Ko so navzoči po dobrih treh urah razprave ugotovili, da je nadzorni svet SiDG obravnaval drugačno in precej obsežnejše poslovno poročilo, kot so ga sami dobili na mizo, je poslanec SDS Tomaž Lisec kot predsednik odbora sejo prekinil, rekoč: »Zgrožen sem, ker v DZ nismo dobili pravega gradiva. Naslednjič pošljite popolno gradivo in naj pride kmetijski minister Dejan Židan povedat, kdo je kriv za to šlamastiko.« Finančni direktor SiDG Dejan Kaisersberger je sicer pojasnil, da je skrajšano poročilo narejeno izključno za namen obravnave v državnem zboru in je dodatek k letnemu poročilu, ki je napisano v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in ga je obravnaval nadzorni svet družbe. A poslancev ni prepričal.
