Poslanci Resnice s prvopodpisano Katjo Kokot so 8. junija v zakonodajni postopek vložili predlog sprememb in dopolnitev zakona o veterinarstvu, ne da bi ga poprej uskladili s strokovnimi institucijami, ki jih njegova vsebina zadeva. Z uveljavitvijo zakonske novele se jim tako mudi, da je Resnica koalicijske stranke, ki jim je omogočila vladanje, prepričala, da jo je treba obravnavati po skrajšanem postopku, ker naj bi šlo za manj zahtevne spremembe in dopolnitve.
NSi počne to, kar je štiri leta kritizirala
Odločitev o skrajšanem postopku je sprejel kolegij predsednika državnega zbora in hkrati predsednika Resnice Zorana Stevanovića. Vodji poslancev Levice in Svobode sta nasprotovala skrajšanemu postopku, a so ju poslanci Nove Slovenije (NSi), SDS, Demokratov in Resnice preglasovali. Posebej preseneča, da je to storila tudi NSi, ki je v prejšnjem mandatu, ko je bila v opoziciji, najglasneje robantila proti naglemu in strokovno neusklajenemu spreminjanju zakonodaje s tega področja, zdaj ko je v vladi, pa sama počne enako. Toda ker so poslanci Levice in Svobode zahtevali, da državni zbor odloči o primernosti sklepa kolegija predsednika DZ o skrajšanem postopku, bo hitrost sprejemanja tega zakona dokončno znana danes. Neuradno je slišati, da naj bi se vsebinske obravnave zakona v vsakem primeru lotili po parlamentarnih počitnicah.
Njegovo bistvo naj bi bila jasnejša razmejitev med tržno dejavnostjo in dejavnostjo javne veterinarske službe, toda zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju zapisala nasprotno: »S predlogom zakona se jasna razmejitev opravljanja javne veterinarske službe od tržne veterinarske dejavnosti opušča.«
Katjo Kokot obravnava KPK
Vodja poslancev Resnice in predlagateljica zakona Katja Kokot je potrebo po skrajšanem postopku obravnave utemeljila s tem, da je treba nemudoma odpraviti zakonsko neskladje, ki v neenakopraven položaj postavlja lastnike manjših veterinarskih ambulant nasproti večjim, »kapitalskim«. »Sprostiti moramo trg za manjše zasebne ambulante, ki se ukvarjajo izključno z medicino psov in mačk, torej hišnih ljubljenčkov,« je dejala Kokotova, ki je bila do poletja 2022 tudi sama lastnica manjše veterinarske ambulante, ene redkih, ki je propadla.
Je zakonska novela, ki jo je vložila, nemara povezana z njenim preteklim zasebnim delovanjem? Prijavo, da gre v tem primeru morda za nasprotje interesov, obravnava komisija za preprečevanje korupcije (KPK). »Predlagane spremembe zakonodaje morajo slediti dejanskim potrebam, kar se najustrezneje ugotavlja z analizo, razpravo z deležniki ipd. Nikakor pa ne bi smelo besedilo temeljiti zgolj na mnenju ozkega kroga posameznikov, pri čemer bi še nadaljnji postopek omejil podajo mnenj drugih deležnikov, kot je pri skrajšanem postopku, ki ne omogoča transparentnosti in premišljenih sprememb na določenem področju,« so med drugim poudarili v KPK.
Slovo univerzitetnih veterinarskih klinik …
Toda predlagana zakonska novela doktorice veterinarske medicine je zaobšla ključne strokovne institucije, ki jih njena vsebina najbolj zadeva. Kokotova, ki je hkrati predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, je poudarila, da bodo lahko deležniki v veterini mnenje o zakonu povedali na seji tega odbora. Toda ob prvem sklicu seje, ki bi morala biti 16. junija, vendar so jo nato odložili, je predsednica »pozabila« nanjo povabiti (to je storila naknadno) tako Veterinarsko zbornico Slovenije, ki ima približno 1150 članov, kot tudi veterinarsko fakulteto, edino visokošolsko ustanovo za izobraževanje veterinarjev v Sloveniji, v okviru katere deluje tudi Nacionalni veterinarski inštitut.
Medtem ko predlagateljica Katja Kokot trdi, da predlog novele zakona o veterinarstvu z ničimer ne spreminja položaja Veterinarske fakultete (VF) Univerze v Ljubljani, čeprav bi ga po njenih besedah morda moral, vodstvo VF trdi nasprotno. »Veljavni zakon o veterinarstvu v 52. členu izrecno določa, da lahko veterinarska fakulteta zaradi zagotavljanja praktičnega usposabljanja študentov izvaja veterinarske dejavnosti. Ta določba danes predstavlja pravno podlago za delovanje univerzitetnih veterinarskih klinik v okviru pedagoškega procesa. Predlog novele te določbe ne vsebuje več, s čimer se odpravlja izrecna zakonska podlaga, na kateri danes temelji delovanje univerzitetnih klinik v okviru pedagoškega procesa,« so za Dnevnik izpostavili na VF.
… in praktičnega usposabljanja študentov?
Na naše vprašanje, ali bi lahko izbris njihove fakultete iz 52. člena zakona o veterinarstvu ogrozil študij veterinarstva, so odgovorili pritrdilno. »Ta izbris de facto pomeni prenehanje kliničnega usposabljanja študentov. Veterinarjev ni mogoče izobraževati brez kliničnega dela z živalmi, zato bi bila ogrožena tudi izvedba študija veterinarske medicine v obsegu, ki ga zahtevajo evropski standardi in akreditacija Evropskega združenja ustanov za veterinarsko izobraževanje (EAEVE),« je pojasnila dekanja dr. Breda Jakovac Strajn. In dodala, da kliničnega usposabljanja študentov ni mogoče v celoti nadomestiti z usposabljanjem pri zunanjih izvajalcih, saj mora fakulteta za izvajanje študija zagotavljati lastne klinične zmogljivosti in izvajanje veterinarske dejavnosti v okviru svojih organizacijskih enot.
Zakonska novela po oceni VF odpira tudi vprašanje položaja Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki je osrednji diagnostični in referenčni steber slovenskega veterinarskega sistema. »Inštitut zagotavlja laboratorijsko, diagnostično in strokovno podporo veterinarskemu sistemu države ter izvaja referenčne in druge specializirane naloge v javnem interesu. Za ohranjanje strokovne usposobljenosti, diagnostičnih zmogljivosti in pripravljenosti za izvajanje teh nalog mora opravljati storitve tudi za druge naročnike, kadar te niso izrecno določene kot naloge javne veterinarske službe ali uradnega nadzora,« so opozorili na VF.
Kdo bo živali zdravil ponoči, ob koncih tedna in praznikih?
Dodali so, da novela posega tudi v zagotavljanje veterinarskih storitev (to so dežurstva oziroma stalna pripravljenost) zunaj rednega delovnega časa.
»Veljavni zakon nalaga splošno obveznost zagotavljanja neprekinjene veterinarske službe, predlog pa to obveznost zoži na javno veterinarsko službo, tako da veterinarskim organizacijam ne bi bilo več treba zagotavljati stalne pripravljenosti za svoje paciente. To pomeni odmik od sedanjega sistema, ki uporabnikom zagotavlja dostop do veterinarja tudi ponoči, ob vikendih in praznikih. Poudarjamo, da veterinarji teh storitev ne opravljajo brezplačno. Stroške krijejo uporabniki, veterinarske organizacije pa jih uspešno zagotavljajo same ali v medsebojnem sodelovanju,« je sklenila dr. Breda Jakovac Strajn.