Poslanka je takšno pobudo podala že junija, zdaj pa je podala novo pobudo za ponovno prekategorizacijo odsekov Škofije–Koper in Koper–Izola v hitro cesto, kot sta bila kategorizirana do konca leta 2025, ob ohranitvi brezplačne uporabe za osebna vozila.
"Prebivalci slovenske Istre ne bi smeli biti postavljeni pred izbiro med ustrezno kategorizacijo ceste in brezplačno uporabo. Ministrstvo mora pojasniti, zakaj naj ponovna uvrstitev odsekov H5 in H6 med hitre ceste ne bi bila mogoča brez ponovne uvedbe vinjete," je v pobudi, ki so jo danes posredovali iz SD, navedla Hot.
Kot je pojasnila, je bila odprava vinjete za prebivalce slovenske Istre pomembna predvsem zato, "ker je zmanjšala spodbude za izogibanje obalni štiripasovnici in vožnjo skozi lokalna naselja".
Meni, da dejstvo, da se osebna vozila po odseku lahko vozijo brez vinjete, samo po sebi še ne pojasni, zakaj ta ne bi mogel biti ponovno uvrščen med hitre ceste. Kot je poudarila, sta odseka takšen status že imela, njuna fizična zasnova pa se s spremembo kategorizacije ni spremenila.
"Še vedno gre za obalno štiripasovno povezavo z ločenima smerema vožnje in predorom Markovec, ki ima pomembno vlogo pri povezovanju Škofij, Kopra in Izole. Tudi načrtovane povezave proti Dragonji in Luciji niso bile dokončane že v času, ko sta odseka imela status hitrih cest. Zato mora ministrstvo (za infrastrukturo in energetiko, op. STA) pojasniti, katere konkretne okoliščine danes utemeljujejo drugačno kategorizacijo," je zapisala v pobudi.
Prav tako presoja prometne varnosti po njenem ne bi smela obravnavati zgolj morebitnih konfliktnih situacij na obalni povezavi, ampak bi morala upoštevati celotno prometno omrežje ter primerljive podatke o prometnih tokovih, zastojih, potovalnih časih in prometnih nesrečah pred spremembo kategorizacije in po njej.
Vlada je podlago za odpravo vinjet na obalni štiripasovnici potrdila v začetku lanskega decembra, ukrep pa je začel veljati z letošnjim letom. S tem so po dolgoletnih prizadevanjih lokalnega prebivalstva uslišali njihove zahteve.
Tako na infrastrukturnem ministrstvu kot na Darsu takšnemu ukrepu dolgo časa niso bili naklonjeni, so pa pozneje pojasnili, da so poiskali rešitev, ki ne ruši enotnosti dobro uveljavljenega in delujočega sistema cestninjenja ter hkrati zagotavlja nediskriminatorno obravnavo uporabnikov na celotnem omrežju cestninskih cest v Sloveniji.
Ob tem so poudarili, da je ukrep začasen ter je predviden do zgraditve hitre ceste med Koprom in Dragonjo.