Poslanci državnega zbora (DZ) so včeraj na izredni seji obravnavali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Glede na to, da so se 15. julija začele poletne parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do konca avgusta, ni bilo presenetljivo, da se seje ni udeležilo kar nekaj poslancev.
V času parlamentarnih počitnic državni zbor in njegova delovna telesa praviloma ne zasedajo, lahko pa predsednik sklicuje izredne seje, če to zahtevajo nujne okoliščine. Po zakonu o poslancih in poslovniku DZ so se predstavniki ljudstva dolžni udeleževati sej DZ in njegovih delovnih teles, katerih člani so, ter sodelovati pri delu in odločanju v parlamentu. Poslanka ali poslanec, ki ne more priti na sejo, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika DZ oziroma predsednika delovnega telesa in navesti razloge, zaradi katerih se ne bo mogel udeležiti seje.
Neopravičene odsotnosti poslank in poslancev s sej DZ oziroma delovnih teles ugotavlja pristojna služba državnega zbora, vendar pa šele v primeru, ko pride do prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. Za dneve neopravičene odsotnosti s seje poslanki ali poslancu ne pripadajo plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Kot so nam povedali v DZ, v novem mandatu do takšnih sankcij še ni prišlo. V prejšnjem mandatu pa je mandatno-volilna komisija (MVK) v dveh postopkih izrekla navedene ukrepe 33 poslancem, večinoma iz SDS in NSi, in sicer zaradi neopravičene odsotnosti s 67. izredne seje državnega zbora in prav tako 33 poslancem zaradi neopravičenega izostanka s 68. izredne seje DZ, ki sta potekali 17. in 24. aprila 2024. Na njiju sta SDS in NSi poskušali obstruirati glasovanje o predlogu posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ ter o gojenju in posedovanju konoplje.
Golob in Mijič sta že bila na dopustu
Čeprav je za koriščenje dopusta predviden čas poletnih in zimskih parlamentarnih počitnic (slednje so med 20. decembrom in 10. januarjem), pa si poslanci pogosto privoščijo oddih tudi v preostalem delu leta. Mediji smo tako opazili, da je na zadnjih dveh izrednih sejah državnega zbora, na katerih je bila obravnavana zahteva poslancev Svobode in Levice za ustanovitev preiskovalnih komisij, ki bi pod drobnogled vzeli zadevo Black Cube in domnevno nedovoljeno financiranje političnih strank, manjkalo kar nekaj poslancev opozicije. Tako sta bila konec junija na dopustu predsednik Gibanja Svoboda in nekdanji premier Robert Golob ter prvak SD in bivši gospodarski minister Matjaž Han, junijsko sejo pa je zaradi dopusta izpustila tudi nekdanja ministrica za infrastrukturo iz vrst Svobode Alenka Bratušek.
Golob je sicer že v času opravljanja »tekočih poslov« izginil iz javnega delovanja in izpustil nekaj odmevnih mednarodnih dogodkov, denimo vrh EU na Cipru, kjer so razpravljali o prihodnji evropski finančni perspektivi. V času vrha, ki je potekal med prvomajskimi prazniki, sta bila z ženo Tino Gaber Golob opažena na Malem Lošinju. Na dopust se je po razkritju afere Progros odpravil tudi poslanec Resnice Boris Mijič, ki bivšim delavcem in državi dolguje več deset tisoč evrov, nanj pa se zgrinjajo še drugi očitki.
Poslanci gredo lahko na dopust kadar koli
Pravico do letnega dopusta poslancem določa zakon o poslancih, ki v 31. členu opredeljuje, da ima poslanec pravico do letnega dopusta v trajanju do 40 delovnih dni ter pravico do izrednega plačanega dopusta do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov. V izjemnih primerih – med drugim zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in drugih oblikah delovanja, katerih vsebina ni povezana z delom v državnem zboru – pa se lahko predstavniku ljudstva odobri še do 30 dni izrednega dopusta. O dodelitvi te pravice odloča mandatno-volilna komisija..
Poslancem, ki v letu 2026 nepretrgoma opravljajo poslansko funkcijo, je odmerjen letni dopust za celotno leto, medtem ko je novoizvoljenim poslancem odmerjen sorazmerni del letnega dopusta glede na obdobje opravljanja poslanske funkcije. Novoizvoljeni poslanec ima tudi pravico do izkoriščenja neizrabljenega dopusta pri prejšnjem delodajalcu, če je bila delodajalka Republika Slovenija.
Zanimivo je, da zakon o poslancih ne določa časa izkoriščenja dopusta, kar pomeni, da ga lahko izkoristijo praktično kadar koli. V skrajnem primeru bi torej lahko poslanec celoten dopust porabil zunaj časa parlamentarnih počitnic, v drugi polovici julija in v avgustu pa bi si oddih privoščil brez uradnega izkoriščenja dopusta.
Kot določa sklep o kriterijih za odmero dopusta, ki ga je sprejela parlamentarna mandatno-volilna komisija, je poslanec o izrabi dopusta dolžan obvestiti strokovno službo MVK, ki pa se v odločitev poslanca, kdaj bo odšel na dopust, ne vtika. Še pred omenjenim obvestilom naj bi po nenapisanih pravilih z odhodom poslanca na dopust soglašal vodja njegove poslanske skupine.
Po že omenjenem sklepu MVK se letni dopust poslanca odmeri glede na delovno dobo, zahtevnost dela, dolžnosti v državnem zboru, starost, zdravstvene in druge okoliščine. Glede na delovno dobo ima od 20 do 26 dni letnega dopusta, dodatnih osem dni pa poslancu pripada zaradi zahtevnosti dela. Nekaj dodatnih dni dopusta mu prinesejo dolžnosti pri opravljanju funkcije v parlamentu: predsedniku državnega zbora pet dni, podpredsednikom DZ, predsednikom delovnih teles in vodjem poslanskih skupin štiri dni, namestnikom vodij poslanskih skupin in podpredsednikom delovnih teles pa tri oziroma dva dneva.
Do treh dodatnih dni letnega dopusta ima poslanec pravico zaradi zdravstvenega stanja, kot je kronična ali druga daljša bolezen. Po pet dodatnih dni mu pripada, če je dopolnil 50 let starosti, če ima najmanj 60-odstotno telesno okvaro ali je invalid, če neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do enega dodatnega dneva pa je, tako kot velja za vse zaposlene, upravičen še za vsakega otroka, mlajšega od 15 let.
Največ letošnjega dopusta porabil Žan Mahnič
Poimenski seznam odmerjenega in izrabljenega letnega dopusta za leto 2026, ki so nam ga posredovali iz DZ, kaže, da pripada 40 dni dopusta 31 poslancem, med njimi tudi bivšemu premierju Robertu Golobu ter nekdanjim ministrom Alenki Bratušek, Matjažu Hanu, Borutu Sajovicu in Mateju Arčonu. Po 40 dni dopusta imajo tudi Anja Bah Žibert, Franc Breznik, Zvonko Černač, Jelka Godec, Alenka Jeraj in Danijel Krivec iz SDS. Do najmanj letnega dopusta, 17 dni, je upravičen Andrej Černigoj (NSi), ki je kot nadomestni poslanec v poslanske klopi sedel sredi junija.
Sodeč po omenjenem seznamu je do 7. julija DZ največ letošnjega dopusta porabil poslanec SDS Žan Mahnič, in sicer enajst od 36 dni. Z desetimi dnevi mu sledi poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, Boris Mijič pa je od 23 dni sorazmernega dela letnega dopusta, do katerih je upravičen v letošnjem letu, do 7. julija izkoristil že osem dni. Robert Golob do tedaj ni porabil še nobenega dneva letošnjega dopusta, saj je po pojasnilih poslanske skupine Svoboda ob svoji odsotnosti v DZ izkoristil še lanski dopust.