Poslanci so s 46 glasovi za in 25 proti pritrdili zakonu o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki prinaša zaostritve pri bolniških odsotnostih. O slednjih si niso bili edini niti v koaliciji. Poslanska skupina Levice je tik pred zdajci vložila dopolnila, ki pa jim koalicijski kolegi niso pritrdili.
Levica o ogrožanju socialne varnosti
V omenjeni poslanski skupini so med drugim oporekali odvzemu nadomestila ob kršitvi zdravnikovih navodil med bolniško odsotnostjo, ki lahko traja vse do 30 dni. Ukrep ne upošteva dejanskega socialnega in ekonomskega položaja zavarovanca, stopnje in teže morebitne kršitve, prav tako ne vzročne zveze med posameznikovim ravnanjem in morebitnim podaljšanjem zdravljenja ali poslabšanjem njegovega zdravstvenega stanja, so našteli. Prenehanje nadomestila pomeni neposredno ogrožanje socialne varnosti zavarovanca in njegovih družinskih članov, so posvarili. Nekomu, ki bo z nedovoljenim sprehodom drugič kršil pravila med bolniško odsotnostjo, bolniška ne bo izplačana en mesec, je bila kritična poslanka Levice Nataša Sukič. »Kaj naj tak delavec stori? Če je še vedno bolan, nima pa prihodkov?« se je vprašala. Vnaprej je napovedala tudi, da bodo zakonu, v katerega dopolnila Levice ne bodo vključena, nasprotovali.
»To ne pomeni, da bolnik ne sme iti na sprehod. Pomeni mogoče to, da ne sme na svojo vikendico na Hrvaškem, kar se pač dogaja,« je predvidevala Sara Žibrat (Svoboda). Interventni zakon sicer ni idealna pot, je ugotavljala Tamara Kozlovič (prav tako Svoboda). »Tega nihče ne trdi. Ne pripravljalci zakona ne mi v Svobodi. Določene rešitve zagotovo sodijo v sistemske zakone in jih bomo tam tudi uredili,« je zagotovila. V poslanski skupini Socialnih demokratov se pridružujejo mnenju, da bi bilo treba k reševanju razmer v zdravstvu pristopiti bolj celovito in sistemsko, a hkrati prepoznavajo nujnost trenutne situacije, se je o zakonskih rešitvah izrekla poslanka omenjene stranke Bojana Muršič.
Spomnimo, poleg posega v bolniška nadomestila zakon prinaša tudi druge ukrepe, od enkratne finančne pomoči bolnišnicam do spodbude za izbiro specializacije iz urgentne medicine. V Svobodi in SD so v razpravi v državnem zboru izpostavljali širšo podporo akterjev v zdravstvu pri nekaterih od teh sprememb.
Opozicija o koncu mandata
V opoziciji so na drugi strani spomnili na bližajoče se volitve. »Zakaj ob koncu mandata te vlade potrebujemo zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, zakaj, če je zdravstvena reforma uspela?« je dejala Jelka Godec (SDS). »Zato, ker Golobova vlada in koalicija nista izvedli zdravstvene reforme, ampak razgradnjo javnega zdravstvenega sistema,« si je odgovorila poslanka. Ljudje z žalostjo ugotavljajo, da kljub vplačilu v zdravstveno blagajno storitve, ko jo potrebujejo, ne dobijo v razumnem času, je opažala Iva Dimic (NSi). »Interventni zakon na tem področju ničesar ne prinaša,« je še ocenila.