Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek, se z novelo zakona do 31. januarja 2028 podaljšuje prehodno obdobje, v katerem se pri ugotavljanju gmotnega položaja vlagatelja v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, in z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, še naprej uporabljajo podatki o nepremičninah in njihovih vrednostih, evidentirani na dan 26. marca 2020.
V skladu z veljavno ureditvijo bi moralo namreč pristojno ministrstvo do konca letošnjega julija preveriti ustreznost premoženjskih cenzusov in prilagoditi zakonodajo s področja pravic iz javnih sredstev ažurnim vrednostim nepremičnin.
"Izkazalo se je, da zaradi obsega potrebnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev tega ni bilo mogoče dokončati do 31. julija, ko se izteče trenutno prehodno obdobje. Predlog zakona zato preprečuje nastanek položaja, v katerem bi morali centri za socialno delo odločati na podlagi novih podatkov brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev in na podlagi zastarelih premoženjskih cenzusov," je pojasnila državna sekretarka.
"Takšna situacija bi lahko povzročila zamude pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev in negativno vplivala na socialni položaj najbolj ranljivih prebivalcev," je opozorila.
V koalicijskih poslanskih skupinah so poudarjali, da sprejetje zakonodajnih sprememb predstavlja potrebno prehodno ureditev, katere namen je zagotoviti nemoteno izvajanje sistema pravic iz javnih sredstev do vzpostavitve vseh normativnih in tehničnih informacijskih pogojev za uporabo novih posplošenih vrednosti nepremičnin. Te odražajo rast cen na nepremičninskem trgu, medtem ko veljavni premoženjski cenzusi v zakonodaji s področja socialnih transferjev še vedno temeljijo na bistveno nižji vrednostih.
"Če bi nove vrednosti začeli uporabljati brez prehodne prilagoditve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter povezanih informacijskih rešitev, bi lahko številni upravičenci izgubili posamezne socialne pravice, čeprav se njihov dejanski materialni položaj ni spremenil. Takšen rezultat bi bil v nasprotju z načelom socialne države in pravične obravnave posameznika," je opozoril Aleksander Gungl iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus.
Da je podaljšanje prehodnega obdobja nujno, so menili tudi v poslanski skupini Levice. Kot je njihovem imenu pojasnil Vladimir Šega, je prejšnjo vodstvo ministrstva za delo v preteklem mandatu izvedlo več sestankov s predstavniki Geodetske uprave Slovenije in zunanjimi izvajalci, ki skrbijo za informacijski sistem.
"Ugotovljeno je bilo, da nadgradnja, ki bi zagotovila nemoteno izvajanje ugotavljanja premoženjskega stanja, ni možna oziroma je potrebno spremeniti področno zakonodajo, zato je minister za delo tudi ob primopredaji novo vodstvo ministrstva opozoril, da je nujno treba zagotoviti podaljšanje prehodnega obdobja, saj bi v nasprotnem primeru posledice utrpele številne družine, kmetje in drugi prejemki pravic iz javnih sredstev, ne le denarne in socialne pomoči," je pojasnil.
Čeprav so v SD prepričani, da je podaljšanje prehodnega obdobja glede na obstoječe stanje edina možnost, s katero se prepreči negativen vpliv na ljudi, pa so kljub temu opozorili, da v državi "ne moremo biti ponosni na to, če država več kot sedem let ne zmore vzpostaviti sistema za izmenjavo informacij med državnimi ustanovami, na podlagi katerega se ljudem odmerjajo pravice in dolžnosti".
Do vnovičnega podaljšanja prehodnega obdobja pa so bili najbolj kritični v poslanski skupini Svoboda. Kot je v imenu poslanske skupine povedal Klemen Boštjančič, nekateri njihovi poslanci to podpirajo, medtem ko drugi "temu nasprotujemo". "S ponovnim podaljšanjem prehodnega obdobja se ohranja ureditev, po kateri se pri približno 30.000 upravičencih še naprej uporabljajo več let stare vrednosti nepremičnin, čeprav so nove posplošene vrednosti že določene in so v številnih primerih bistveno višje. To pomeni, da so nekateri upravičenci obravnavani ugodneje od drugih zgolj zato, ker država ni pravočasno opravila svojega dela," je opozoril.
Po njegovih navedbah morajo namreč socialni transferji temeljiti na dejanskem materialnem položaju posameznika. "Če za eno skupino še naprej uporabljamo zastarele podatke o premoženju, to ni več vprašanje socialne politike, ampak vprašanje enakosti pred zakonom in pravične razdelitve sredstev," je bil jasen Boštjančič.