Ustanovno sejo mora v 20 dneh po volitvah sklicati predsednica republike Nataša Pirc Musar. A mora s tem korakom počakati na uradne izide državnozborskih volitev. Državna volilna komisija (DVK) bo predlog zapisnika o ugotovitvi izida obravnavala na današnji seji, ko se skladno z rokovnikom volilnih opravil tudi izteče rok za njegov sprejem in objavo v uradnem listu. Zatem pa bo predsednica republike lahko podpisala ukaz o sklicu prve seje desetega sklica DZ. Ta bo po napovedih v petek, 10. aprila.
Aktualna predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki po poslovniku DZ skrbi za pripravo prve seje, bo sklicala sestanek začasnih vodij poslanskih skupin ter poslancev narodnih skupnosti. Začasni vodja poslancev Svobode bo Borut Sajovic, poslancev SDS Jelka Godec, poslancev, izvoljenih na skupni listi NSi, SLS in Fokus, Janez Cigler Kralj, poslancev SD Meira Hot, poslancev Demokratov Tadej Ostrc, poslancev, izvoljenih na skupni listi Levice in Vesne, sokoordinator Levice Luka Mesec, poslancev stranke Resnica pa njen predsednik Zoran Stevanović. Na sestanek bo vabljen tudi najstarejši poslanec novega sklica DZ, ki skladno s poslovnikom do izvolitve novega predsednika DZ vodi prvo sejo. Tokrat je to poslanec Demokratov Franc Križan.
Na sestanku, ki bo predvidoma v sredo, bodo začasni vodje poslanskih skupin določili predlog dnevnega reda ustanovne seje in sedežni red poslancev v veliki razpravni dvorani. Slednjega bodo določili s sporazumom med poslanskimi skupinami, če jim ga ne bo uspelo doseči, pa bodo proste sedeže poslanske skupine izbirale po velikosti. Prav tako se bodo dogovorili o sestavi mandatno-volilne komisije. Poslanci jo bodo potrdili na začetku ustanovne seje, ko bodo izvolili predsednika, podpredsednika in člane. V komisiji imajo predstavnika vse poslanske skupine.
S potrditvijo poslanskih mandatov začetek dela
Okvirni potek seje je sicer že vnaprej znan. Seja se običajno začne s slovensko himno, v protokolarnem delu je običajno na vrsti tudi nagovor dosedanje predsednice DZ, v preteklih mandatih pa je novi sklic DZ ob začetku dela nagovoril tudi predsednik republike. A Pirc-Musarjeva tega ne načrtuje. Uvodnemu delu bosta sledila potrditev dnevnega reda in že omenjeno imenovanje članov mandatno-volilne komisije, zatem pa bodo sejo prekinili. Ko bo mandatno-volilna komisija opravila svoje delo, bo DZ nadaljeval plenarno sejo in odločal o potrditvi poslanskih mandatov. O nespornih mandatih DZ glasuje skupaj, o morebitnih spornih pa posebej. Ko je potrjena vsaj polovica mandatov, je novi sklic DZ konstituiran, pravi poslovnik DZ, dosedanjemu pa mandatna doba preneha.
Po potrditvi poslanskih mandatov poslance čaka izvolitev novega predsednika DZ. Kandidata lahko predlaga najmanj deset poslancev, glasovanje je tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46. Zato to glasovanje praviloma začrta pot nove koalicije, običajno pa je funkcija predsednika DZ tudi pomemben del koalicijskih usklajevanj in je del kadrovskega razreza vsakokratne vladne koalicije.