Pomoč za cestne prevoznike se zvišuje z 29 na 38 milijonov evrov. Državni zbor bo novelo zakona predvidoma obravnaval v četrtek, prvi razpisi pa bi lahko bili objavljeni že prihodnji teden.
Odbor DZ je podprl novelo zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki med drugim spreminja pogoje za pridobitev pomoči prevoznikom, kmetom in gozdarjem.
Zakon, ki ga je DZ sprejel septembra, za subvencioniranje goriva za prevoznike predvideva okoli 30 milijonov evrov, za nakup pnevmatik pet milijonov evrov, za pomoč širšemu kmetijskemu sektorju pa okoli dva milijona evrov. Sredstva zagotavlja družba Borzen.
Za začetek izplačil je potrebno soglasje Evropske komisije. Ta je pred dobrima dvema tednoma v prvem koraku že odobrila 500.000 evrov pomoči podjetjem v kmetijstvu, ribištvu in marikulturi zaradi visokih cen kurilnega olja oziroma goriva za kmetijstvo.
Subvencije tudi za gorivo, kupljeno v tujini
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin, novela pogoje pomoči usklajuje z zahtevami Evropske komisije. Med ključnimi spremembami so nova metodologija izračuna pomoči, odprava omejitve glede kraja nakupa dizelskega goriva in drugačna ureditev pomoči za prevoze za lastne potrebe.
Cestni prevozniki bodo tako lahko pomoč uveljavljali tudi za upravičene nakupe dizelskega goriva v drugih državah članicah EU. Subvencija bo pokrivala do 70 odstotkov upravičenih dodatnih stroškov goriva, vendar največ 20 centov na liter.
Na področju kmetijstva in gozdarstva novela natančneje določa pogoje upravičenosti, ureja obračun porabe goriva pri večmesečnih vlogah ter preprečuje dvojno uveljavljanje pomoči za ekstra lahko kurilno olje in dizelsko gorivo. Predvideva tudi elektronsko vlaganje vlog in poenostavljeno zastopanje upravičencev.
Ocenjena vrednost pomoči za cestne prevoznike se zvišuje z 29 na 38 milijonov evrov. Ukrep velja za obdobje od začetka junija do konca leta.
Prvi razpisi morda že prihodnji teden
Na vprašanje, kdaj bi se lahko začelo izvajanje shem pomoči, je Jaklin odgovoril, da mora novelo najprej potrditi DZ. To naj bi se predvidoma zgodilo na četrtkovi izredni seji. Potrebna je še uradna odločitev Evropske komisije, ki jo po njegovih besedah pričakujejo do 20. novembra.
Če bo Bruselj do takrat podal pozitivno odločitev, bi lahko Borzen že naslednji delovni dan objavil razpis in začel potrebne postopke.
Opozorila zaradi različnih izhodiščnih cen
Predlog novele so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin, Resnice, SD in Klemen Boštjančič iz Svobode. Preostali poslanci Svobode in poslanci Levice so se vzdržali.
Boštjančič je poudaril, da morajo upravičenci pomoč dobiti čim prej, zato v Svobodi postopka ne bodo ovirali. Obenem sta z Vladimirjem Šego iz Levice opozorila na različna merila pri določanju izhodiščnih cen za izračun pomoči.
Za prevoznike se namreč izhodiščna zgodovinska cena veže na predkrizno stanje 24. februarja, za kmetijstvo pa na 30. junij 2026.
Šega je opozoril tudi, da se denar, ki ga Borzen zbira za zeleni prehod, zdaj namenja subvencioniranju fosilnih goriv.
Jaklin je očitke o dvojnih merilih zavrnil. Različna datuma sta po pojasnilih državnega sekretarja in vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo Andreja Hafnerja posledica dejstva, da je bila shema pomoči de minimis za kmetijstvo že predhodno uspešno priglašena pri Evropski komisiji.
Bojan Podkrajšek in Zvonko Černač iz SDS sta medtem pozdravila odziv vlade. Po Podkrajškovih besedah bo zakon vsaj nekoliko pomagal kmetijstvu in gospodarstvu, ki sta letos utrpela škodo tako zaradi naravnih nesreč kot energetske draginje.
Predlog novele je na glasovanju podprlo 11 od 14 prisotnih članov odbora.
