Vlada je po katastrofalni poplavi, ki je našo državo prizadela 4. avgusta 2023, gospodarstvu in prebivalstvu pomagala s številnimi ukrepi in konkretno denarno pomočjo. Slednjo sta v višini 10 milijonov evrov na račune prizadetih prebivalcev nakazala Rdeči križ in Karitas. Izdatne pomoči so bila deležna tudi številna podjetja. A ne zgolj denar, štela je tudi solidarnost, ki so jo mnogi izkazali s tem, ko so nesebično pomagali pri odpravljanju posledic na najbolj prizadetih območjih že v prvih dneh po ujmi. »Pri izvajanju tako obsežne in zahtevne naloge, kot je bila sanacija, je prihajalo tudi do težav in izzivov, za katere smo prepričani, da smo jih, vsaj do sedaj, s skupnim delom uspešno razrešili. Zato smo optimisti in verjamemo, da bomo do konca leta 2028 vse opravili v zastavljenih rokih,« pravijo v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba.
Poplave in zemeljski plazovi so leta 2023 povzročili za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode, dejanska je bila ocenjena na slabih 10 milijard. »Do vključno 16. februarja letos je bilo za pomoč in sanacijo posledic poplav iz državnega proračuna izplačanih 1459,72 milijona evrov. Ukrepi in projekti se izvajajo na podlagi več sprejetih zakonov in programov za odpravo posledic škode, ki zajemajo področja od športa do kmetijstva in gospodarstva in so bili sprejeti že v letu 2023. Finančno najobsežnejši je program odprave posledic neposredne škode na stvareh, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) in ki je ocenjen na 2,3 milijarde evrov. Zajema širok nabor ukrepov, med drugim izvedbo občinskih projektov, obnovo stanovanjskih, kulturnih in gospodarskih objektov, sanacijo vodotokov ter nadomestitveno gradnjo na območjih, kjer obnova na obstoječih lokacijah zaradi ogroženosti ni več mogoča ali smiselna,« odgovarjajo v vladnem kabinetu in poudarjajo, da je obnova zastavljena za več let vnaprej.
Iz solidarnostnega sklada pol milijarde
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki je pristojno za pridobitev sredstev solidarnostnega sklada EU in koordinacijo njihovega koriščenja, postrežejo s podatkom, da je bilo Sloveniji iz omenjenega sklada nakazanih dobrih 428 milijonov evrov, ki so bili lani v celoti porabljeni. »S tem denarjem smo financirali ukrepe na področju voda in odpadnih voda, ukrepe za ponovno vzpostavitev vodne infrastrukture v različnih porečjih, sanirali smo brežine, mostove, ceste, plazove, javno železniško infrastrukturo in odpravili druge posledice ujme,« pove Tina Čuček Šmid z MKRR.
Daleč največ denarja iz solidarnostnega sklada je bilo namenjenega savinjski regiji, in sicer dobrih 141 milijonov evrov, sledijo osrednjeslovenska, gorenjska in koroška regija. Posledice ujme na vodotokih, plazovih, stanovanjskih objektih ter občinski in državni infrastrukturi še vedno odpravljajo, sanacija bo končana do konca leta 2028.
Eden večjih projektov za povečanje poplavne varnosti, vreden 15,5 milijona evrov, se ta čas izvaja na Polulah v Mestni občini Celje, kjer gradijo nov most čez Savinjo, ki bo odpornejši proti prihodnjim podnebnim spremembam. Pet projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) za poplavno varnost Celja je skupno vrednih 24 milijonov evrov. Za ureditev Savinje na odseku Ločica–Letuš se izvaja še en kohezijski projekt, vreden 27 milijonov evrov. Skupno je izboljšanju poplavne varnosti zgolj v Celju in okolici namenjenih več kot 50 milijonov evrov.
Osemnajst gorenjskih občin je za obnovo občinske infrastrukture po naravnih nesrečah prejelo slabih 53 milijonov evrov, od tega je bilo več kot polovico predplačil, da so lahko takoj začele odpravljati škodo. Za ukrepe, sanacijo in vzdrževanje vodotokov ter investicije, ki bodo zmanjšale poplavno ogroženost prebivalcev in infrastrukture, so na območju zgornje Save namenili 117 milijonov evrov, od tega je 31 milijonov evropskih sredstev. Ta hip na Gorenjskem poteka več kot 35 protipoplavnih projektov, ki so v različnih fazah in bodo v prihodnosti zmanjšali poplavno ogroženost ter omogočili boljšo pripravljenost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke.
Minister MNVP Jože Novak pravi, da so ob dolgoletnem zanemarjanju vzdrževanja in upravljanja voda v zelo kratkem času zagnali obsežen in učinkovit sistem obnove. »Sanirali smo več kot tisoč območij, kjer so se sprožili plazovi. Skupno je bilo saniranih več kot 600 vodnih objektov. Najpomembnejše pa je, da ti ukrepi ljudem vračajo občutek varnosti, izboljšujejo poplavno varnost in ustvarjajo temelje za bolj odporen in urejen prostor v prihodnje,« pojasnjuje Novak.
Veliko denarja je bilo za zmanjšanje poplavne ogroženosti namenjenega tudi projektom na rekah Meža in Drava v koroški regiji. Projekt na območju Dravograda, vreden 13,5 milijona evrov, financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost, bo končan letos. Z izvedbo drugega sklopa, vrednega več kot štiri milijone, se bo poplavna varnost izboljšala za 7260 Korošcev, tamkajšnje občine pa so skupno prejele za 162 milijonov evrov predplačil, s čimer so financirale 141 projektov. Letos je načrtovanih še več kot 76 projektov, stali bodo slabih sto milijonov evrov.
Krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam
Kar 142 milijonov evrov pomoči je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport nakazalo podjetjem. Največ, dobrih 13,5 milijona evrov, je prejelo podjetje KLS Ljubno, ki je utrpelo tudi največjo škodo. Sledijo TAB Mežica z 8,2 milijona, Bisol Prebold s sedmimi, Cablex Mežica s 4,5 milijona in mnogi drugi, ki so prejeli manj. V prihodnje čaka veliko dela tudi občine, ki bodo zaključevale obnovo poškodovane ali uničene občinske infrastrukture. Gre za zahtevne projekte sanacije cestne infrastrukture, mostov, komunalnih vodov, javnih in drugih objektov. Sočasno poteka priprava projektne in investicijske dokumentacije za gospodarsko javno infrastrukturo, povezano z nadomestitveno gradnjo na varnejših lokacijah. »Ta predstavlja absolutno razvojno in izvedbeno prioriteto v letošnjem letu, saj je pravočasna vzpostavitev ustrezne infrastrukture pogoj za začetek in uspešno realizacijo nadomestitvenih stanovanjskih objektov. Ob tem je ključno, da občine vse prihodnje investicije v infrastrukturo ter postopke prostorskega načrtovanja sistematično usmerjajo v krepitev odpornosti proti bodočim podnebnim spremembam, saj bo ob morebitnih podobnih izrednih dogodkih škoda bistveno manjša,« poudarjajo v kabinetu predsednika vlade. Zadovoljni so, da so posledice v večini domov odpravljene, zgrajeni so in se še gradijo novi domovi ali pa so posamezniki našli druge alternativne rešitve. Prav tako so vodotoki sanirani do te mere, da so tveganja poplavljanja manjša kot pred ujmo. Veliko sanacijskih ukrepov in infrastrukturnih projektov, ki bodo dodatno izboljšali varnost, še poteka.