Marca leta 2018 je širši javnosti manj znano računalniško podjetje FlawlessCode slovesno odprlo nove poslovne prostore v Mariboru. Modri trak je v družbi cvetobera mariborskih veljakov – takratnega mariborskega župana Andreja Fištravca, nekdanjega župana Franca Kanglerja, mariborskega nadškofa in metropolita Alojzija Cvikla in nekdanjega rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka – prerezal predsednik republike Borut Pahor. Nadškof je prostore tudi blagoslovil. Mlado podjetje, ki je oralo ledino visokotehnološke revolucije pri nas, je ustanovil mladi poslovnež iz Poljčan Primož Kokot. Izvršni direktor podjetja je bil njegov brat Tomaž, takrat star približno 30 let.
Dobra tri leta kasneje je Tomaža Kokota, letnik 1988, izstrelilo v sam vrh slovenske poslovne elite, saj je ta teden postal šef skupine Pošte Slovenije s skoraj 8000 zaposlenimi. To je, če ostanemo pri številkah, skoraj dvakrat toliko, kot ima prebivalcev občina Poljčane, kjer je Kokot na listi SDS že dvakrat (neuspešno) kandidiral za župana. Prvič leta 2014, star komaj 26 let. Občinski svetnik občine je postal še prej, leta 2010, ko je štel rosnih 22 let. Kmalu zatem je prevzel vodenje SDS v Poljčanah. Bil je tudi podpredsednik podmladka SDS ter član strokovne komisije za gospodarstvo in zunanje zadeve. Da bo nekoč politik, je vedel že v osnovni šoli. »Ko je bil učenec osmega razreda, je prišel do mene in mi povedal, da je njegov cilj nekoč priti v državni zbor. Vprašal me je, katero politično stranko bi mu priporočil, pa sem mu odgovoril, da se mora o tem pogovoriti doma s starši,« se spominja njegov nekdanji ravnatelj in dolgoletni župan občine Poljčane Stanislav Kovačič. Prav Kovačič je leta 2005 povabil Kokota v lokalno politiko. Danes sta Kokot in Kovačič v Poljčanah politična nasprotnika.
Tisti, ki so s Kokotom sodelovali, verjamejo, da se je njegova politična pot šele začela, in ga nekoč vidijo vsaj v poslanskih klopeh. Opisujejo ga kot prodornega in ambicioznega mladega politika, ki si zna hitro poiskati politične zaveznike. Takšna in drugačna zavezništva je znal kovati že kot občinski svetnik v Poljčanah, kjer so Kokotu sicer zamerili, da demokracijo razume malo po svoje in da pri kadrovanju v občinske odbore in komisije kadruje izključno strankarsko lojalne ljudi, toda politika je pač igra, v kateri zmaga tisti, ki ima več političnih zaveznikov. Prave poteze pa je znal, kot kaže, potegniti tudi v stranki SDS. Ta že nekaj časa gradi svoj medijski imperij, kjer pomembno vlogo igra tudi podjetje Nova hiša, spletni in radijski medij, d. o. o., in je med drugim, kot je razvidno iz razvida medijev pri ministrstvu za kulturo, tudi izdajatelj spletnega medija Nova24TV.si. Med fizičnimi lastniki Nove hiše, d. o. o., najdemo tudi Kokota.
Posli županskega kandidata s podjetji z azijskim kapitalom
Kokota je hitro zaneslo tudi v poslovne vode. Že v času podiplomskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je kasneje tudi magistriral, je okrog sebe zbral ekipo računalničarjev in z njimi razvil mobilno aplikacijo LifeSal, ki olajšuje zdravje tistim, ki morajo vsak dan vzeti kakšno tableto, je pred leti zapisal časnik Delo. In stkal, domnevamo, prve stike s predsednikom Pahorjem. Ta je leta 2012 v družbi mladih podjetnikov preživel delovni dan in jim pomagal pri razvoju aplikacije, v zahvalo pa so študentje v času prve Pahorjeve predsedniške kampanje razvili posebno aplikacijo, prek katere so lahko uporabniki spremljali potek volilne kampanje. Iz javno dostopnih podatkov je sicer mogoče razbrati, da je imel Kokot v letih 2013 in 2014 pomembno vlogo tudi v podjetjih s kapitalom iz azijskih držav. Njihov skupni imenovalec je prav Kokot, ki je bil v kratkem obdobju leta ali dveh direktor ali prokurist v kar šestih podjetjih z azijskim kapitalom. Za kakšno sodelovanje je šlo, nam ni uspelo ugotoviti, Kokot pa se na našo prošnjo za pogovor ni odzval.
Kovanje političnih zavezništev se je Kokotu obrestovalo tudi v času tretje Janševe vlade. Ta ga je že junija lani imenovala v nadzorni družbe Borzen, domače borze z električno energijo. Nekaj mesecev zatem so nadzorniki, med katerimi je Kokotu pripadla funkcija namestnika predsednika, za šefa Borzena imenovali Martina Brataniča, dolgoletnega zaupnika ministra za okolje Andreja Vizjaka (SDS). Zavezništva je znal kovati tudi na državni ravni. Kot predstavnik države se je leta 2017 zavihtel v svet Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, kjer kot predsednik sveta doma med drugim bedi nad kadrovskimi imenovanji, porabo denarja in strateškimi cilji. Poljčanski svetniki so ga leta 2016 imenovali v svet doma starejših občanov dr. Jožeta Potrča v Poljčanah; v njem je bil predsednik sveta, a so ga kasneje razrešili. Od lani je akreditiran tudi za nadzornika na Slovenskem državnem holdingu. To je, če nekoliko poenostavimo, vstopnica za imenovanje v nadzorne svete družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, ki bedi nad milijardnim državnim premoženjem.
Kako velike čevlje si je obul Kokot?
Izzivov za 33-letnega Poljčančana ne bo manjkalo tudi na vrhu Pošte Slovenije. Za poštna podjetja načeloma velja, da se javnost, če nekoliko poenostavimo, ne zmeni kaj prida, ko pa poči, kot je denimo leta 2019, ko so se poštarji odločili za 48-urno stavko, se nemir preseli v vsak slovenski dom, podjetja in poslovne partnerje in ne nazadnje tudi v državo. Sindikat poštnih delavcev je Kokotu ob imenovanju že sporočil, da želi biti slišan sogovornik in da bo pozorno spremljal poteze uprave. Eden od pomembnih izzivov za mladega šefa bo tudi integracija poslovnih procesov med Pošto in Intereuropo, ki je od leta 2019 del skupine Pošte Slovenije. Glavobol bi lahko šefu pošte povzročil tudi zakon o debirokratizaciji, za katerega se zavzema Ivan Simič. Če bo zakon sprejet, je to pač slaba popotnica za poslovanje pošte, ki bo morala bržčas iskati nove poslovne modele.
