Aktualni vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Senad Jušić, ki je vodenje policije prevzel praktično takoj po tem, ko se je februarja Boštjan Poklukar kot novi minister za notranje zadeve pridružil Golobovi vladi, je bil za marsikoga presenetljiva izbira. Izolan, ki že znotraj policijskih vrst po svoji prepoznavnosti na državni ravni ni izstopal, za širšo javnost pa je bil popolna neznanka, v preteklosti ni zasedal nobene resne vodstvene funkcije. Minister Poklukar prav tako nikoli ni postregel s prepričljivo razlago, zakaj je izbral prav Jušića. Vprašanje je, kdaj je v resnici zanj sploh prvič slišal. Eno pa je gotovo. V ožjem krogu premierja Goloba izjemno veliko zaupanje uživa direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič, ki Jušića osebno pozna še iz časa, ko sta oba službovala na koprski policijski upravi.
Jušić je večino policijske kariere preživel na Primorskem, kjer je prestopal iz uniformirane v kriminalistično policijo in nazaj. Prva tri leta kariere je preživel kot policist ter vodja patrulje in policijskega okoliša v Piranu, nato pa se je preselil med kriminaliste, natančneje v mobilno kriminalistično enoto, v kateri se je priučil tudi izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Od tam se je preselil na mejni prehod Škofije, nato pa postal pomočnik koprskega komandirja. Sledil je preskok na regionalni nivo. Na koprski upravi je bil najprej v sektorju uniformirane policije, nato pa je postal pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije. Vmes je dopolnjeval svojo izobrazbo in se preselil v Ljubljano, v službo generalnega direktorja policije. Kolegi policisti mu priznavajo, da se strogo drži pravil, tako da ga nekateri dojemajo kot zelo discipliniranega oziroma celo kot »robota«, kot se je izrazil eden izmed naših sogovornikov. Ta oznaka se sicer nanaša predvsem na njegovo spoštovanje hierarhije in izvajanje naloženih mu nalog, po človeški plati pa je dovolj razumevajoč in empatičen.
Intuicija in intenzivno kadrovanje
Kljub temu da ima zelo rad pravila, so se ta v času epidemije prekršila njemu v prid. Med epidemijo covida-19 je bil neupravičeno deležen dodatkov, zaradi česar se je znašel tudi v notranjevarnostnem postopku. Izredni nadzor nad delom operativnega štaba generalne policijske uprave, ki je deloval v času epidemije, je pokazal, da je vodstvo policije preveč radodarno delilo nadure in odrejalo pripravljenost. Dodatek za pripravljenost so dobili celo za čas, ko so bili na delovnem mestu. Do epiloga ni nikoli prišlo, saj je vodstvo policije ocenilo, da pri sporno izplačanih dodatkih ni šlo za sum kaznivega dejanja, roki za morebitne delovnopravne ukrepe pa so že potekli. Jušiću in kolegom zato ni bilo treba vrniti spornih dodatkov, ki so v času epidemije policistom močno povišali plače. Če je najvišja osnovna bruto plača višjih policijskih svetnikov brez vseh dodatkov tedaj znašala okoli 3400 evrov bruto, je Jušić maja 2021 na račun dobil kar 7653 evrov. Nikakor pa ni bil edini, dve epidemiološki leti sta bili za policiste finančno izjemno plodni.
Jušić se je med policijsko kariero ob delu marljivo izobraževal in magistrski študij na Fakulteti za management nazadnje zaključil z nalogo Intuitivno odločanje v policiji. Katere kadrovske odločitve pri menjavah na vodilnih mestih v policiji je sprejel na podlagi navdiha in katere skozi bolj kompleksne miselne procese, je težko ugotoviti, vsekakor pa jih je v zadnjem času sprejel veliko. Od sredine junija do danes je zamenjal direktorja uprave kriminalistične policije, vodjo centra za varovanje in zaščito, direktorje policijskih uprav v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ljubljani … Intenzivno kadrovanje je še toliko bolj nenavadno, ker je tiste »Hojsove in Olajeve« kadre, ki so po kriteriju poslušnosti in lojalnosti preskakovali stopnice v času tretje Janševe vlade, večinoma zamenjal že Jušićev predhodnik Boštjan Lindav. Iskrenost Poklukarjeve »depolitizacije« policije je tako ali tako vprašljiva, Jušićeva vloga metle v času odprtega razpisa za policijskega šefa pa nakazuje, da bi bil Jušić na čelu policije za Poklukarja in stranko Gibanje Svoboda lahko sprejemljiv tudi za daljše obdobje.
Usoda v Poklukarjevih rokah
Ko ga je Poklukar imenoval za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, se je v policiji sicer šušljalo, da gre zgolj za začasno rešitev in da se utegne Jušić po izbiri generalnega direktorja s polnim mandatom umakniti na enega izmed atašejskih položajev v tujini. Takrat je notranji minister na glas govoril, da želi spremeniti zakonodajo na način, da bi se lahko za policijskega šefa potegovali tudi varnostnoobveščevalni in kazenskopravni strokovnjaki brez policijskih izkušenj. Toda zakonodaje mu zaenkrat ni uspelo spremeniti in nazadnje je vendarle objavil razpis, na katerega se je prijavil Jušić, ki bi ostal edini kandidat, če se ne bi pred iztekom roka prijavil tudi njegov predhodnik Lindav. Slednji ima bistveno bolj bogat življenjepis in bi bil v normalnih razmerah zagotovo prva izbira katerega koli notranjega ministra. Toda ker je pri izbiri policijskih šefov ključna tudi tako imenovana kompatibilnost med kandidati in notranjim ministrom, je Jušić v izraziti prednosti – z majhno težavo, da utegne Lindav morebitno Jušićevo imenovanje izpodbijati, ker Jušić do februarja letos še nikoli ni opravljal prave vodstvene funkcije znotraj policije. Aktualna razlaga notranjega ministrstva (na podlagi katere je sploh lahko postal v. d. generalnega direktorja), da je zahtevane izkušnje pridobil kot pomočnik komandirja in pomočnik vodje koprskih kriminalistov, ni najbolj trdna in ne garantira, da bi jo kot ustrezno sprejelo tudi sodišče.
Poklukar ima seveda tudi možnost, da obrne hrbet tudi Jušiću in ne izbere nobenega kandidata, vsekakor pa je jasno, da se bo minister pri svoji odločitvi zatekel predvsem k političnemu premisleku. Konec koncev je predsednik vlade začetek Poklukarjevega mandata pospremil prav z besedami, da se za novega notranjega ministra pričakuje, da je predvsem politični funkcionar.
