Napovedujejo se napete državnozborske volitve. Že same po sebi utegnejo biti prelomne, njihov izid pa tesen. Na volilno udeležbo bodo v manjšem deležu lahko vplivale tudi samoizolacije zaradi covida-19, še pred začetkom predčasnega glasovanja pa so se pojavile težave, predvsem z napakami pri tiskanju in počasnim pošiljanjem glasovnic v tujino. Tovrstne težave so se občasno pojavljale tudi v preteklosti, vendar se tokrat zdijo še večje. Da utegnejo to izkoristiti tisti, ki s končnim izidom volitev ne bodo zadovoljni, pa je najnazorneje napovedal predsednik vlade Janez Janša. Na konvenciji SDS je dejal, da se za glasove ne bodo bojevali le do zaprtja volišč, ampak tudi do zadnjega preštetega glasu. »Bojevali se bomo v vaseh, trgih, mestih, na stojnicah, po hišah, blokih in družbenih omrežjih ...« si je Janša po Blairovem svetilniku tokrat v pričakovanju dneva D slovenske politike izposodil še Churchillov govor iz druge svetovne vojne: »Bojevali se bomo na plažah, bojevali se bomo na pristajališčih, bojevali se bomo na poljih in na ulicah, bojevali se bomo na hribih ...«
»Vsakič znova se pojavljajo insinuacije o ukradenih volitvah, zato je treba odkrito povedati, kdo nosi največje breme in odgovornost na dan volitev. To so volilni odbori. Spremljajo potek volitev in ugotavljajo izid volitev. Sestavljeni so pluralno, iz različnih političnih strank, ki jih predlagajo. Gre za medsebojni nadzor,« pa je predsednik državne volilne komisije, vrhovni sodnik Peter Golob jasen, da zaradi dobro utečenega in demokratičnega ustroja volitev ne bo dvoma o njihovi regularnosti.
Multipraktik številnih pravnih področij
Peter Golob pozna zelo dobro ustroj države in postopke, takšne in drugačne. Po zaključeni pravni fakulteti, pripravništvu in opravljenem pravosodnem izpitu je bil najprej krajši čas strokovni sodelavec na civilnem in gospodarskem oddelku ljubljanskega višjega sodišča, svojo sodniško pot pa je začel na ljubljanskem temeljnem (današnjem okrožnem) sodišču kot preiskovalni sodnik. S kazenskega področja se je nato preselil v civilno pravo na manjše sodišče v Litiji, ki ga je nekaj časa tudi vodil, multipraktik pa je bil tudi na domžalskem okrajnem sodišču, kjer je pokrival kazensko, izvršilno in zemljiškoknjižno področje. Domžalsko sodišče je tudi vodil, dokler ni pridobil statusa višjega sodnika in se preselil na upravno sodišče. Od leta 2000 svojega področja dela ni več menjaval, se je pa čez čas preselil na upravni oddelek vrhovnega sodišča, ki ga nekaj časa tudi že vodi. Dva mandata je bil predsednik disciplinskega sodišča za sodnike.
Čeprav upravni oddelek vrhovnega sodišča pogosto odloča o pomembnih pravnih vprašanjih, ni pogosto v središču pozornosti. V širši javnosti najbolj znan primer, o katerem je v zadnjih letih odločal Golob, pa je bržkone razveljavitev odvzema koroških dečkov, ki so jih socialni delavci odvzeli starim staršem, potem ko je oče dečkov umoril njuno mamo. Senat, ki mu je predsedoval Golob, je presodil, da je bil odvzem otrok nezakonit. Predsedoval je tudi senatu, ki je Zoranu Jankoviću zavrnil zahtevo za revizijo v zvezi z razvpitimi ugotovitvami KPK o premoženjskem stanju ljubljanskega župana.
Transparentnost mu ni blizu
Javnosti in transparentnosti Golob v zadnjih letih ni bil pretirano naklonjen. Na Dnevniku smo s pritožbo pri uradu informacijske pooblaščenke dosegli, da nam mora vrhovno sodišče posredovati zadnje ocene sodniške službe vseh slovenskih sodnikov. Vrhovno sodišče je nato odločbo informacijske pooblaščenke izpodbijalo v upravnem sporu, še pred odločitvijo upravnega sodišča pa sta Golob in še ena sodnica upravnega oddelka vrhovnega sodišča ločeno zahtevala obnovo postopka. Čeprav oba vrhunska strokovnjaka za upravno področje, sta zahtevo naslovila prek odvetniške družbe, kar je pomenilo, da bi moral novinar kot prosilec ob morebitnem neuspehu na sodišču plačati stroške odvetnikov. Nazadnje je upravno sodišče ugodilo tožbi vrhovnega sodišča in informacijski pooblaščenki naložilo, da mora v ponovljenem odločanju o javnosti sodniških ocen ponuditi možnost prav vsem (800) sodnikom, da podajo svoje mnenje. Ker bi v primeru končne negativne odločitve in začrtani praksi, da bodo sodniki angažirali odvetnike, to pomenilo enormne stroške za novinarja (ali katerega koli drugega prosilca), smo bili prisiljeni od že ugodene zahteve nazadnje odstopiti.
Golob je prav tako predsedoval senatu, ki je v tožbi vrhovnega državnega tožilstva proti informacijski pooblaščenki dal prednost zakonu o državnem tožilstvu in zakonu o kazenskem postopku pred zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Na podlagi te precedenčne sodbe so tožilstva in sodišča bistveno zaostrila dostop do vse svoje dokumentacije. V praksi nekatera sodišča z javnostjo po novem ne želijo deliti niti vsebine pravnomočnih sodb, čeprav vodstvo vrhovnega sodišča že dlje časa zagovarja, da se morajo sodišča čim bolj odpirati javnosti in s tem povečevati zaupanje v sodstvo.
Zaupanje je ključno tudi pri volitvah. Golob je vodenje DVK prevzel leta 2019, ko se je njegov predhodnik moral upokojiti. V državnem zboru je Goloba tedaj podprlo 63 poslancev, brez glasu proti. Glasovanja se je vzdržala večina poslancev SDS. Podobno je bilo leta 2020, ko je državni zbor (59 za, nihče proti) podelil mandat novi sestavi DVK in predsedniku Golobu. Štiriindvajset poslancev SDS se je vzdržalo. Iz iste smeri neba prihajajo tudi predvolilni napadi na DVK. Mediji, ki jih obvladuje SDS, so bili v zadnjih mesecih že vnaprej kritični do DVK. Predvsem do direktorja Vučka, Golobu pa so prav tako očitali njegovo dalj časa trajajočo bolniško odsotnost. Tudi po naših informacijah je imel Golob pred časom zdravstvene težave zaradi covida-19, vendar je že dlje časa znova na sodišču, prav tako pa že od začetka marca ponovno redno sklicuje seje DVK.
