Leta 2010 je slovensko ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) na Malto, kjer se je tedaj zbiralo na tisoče migrantov, ki so s čolni pripluli iz Afrike, dostavilo brošure s posnetki naše zelene pokrajine in slikovitih mest. Objavili so vabilo v šolo slovenskega jezika, opis zaposlitev in bivanja v Sloveniji, razložili možnosti za pridobitev azila, na Malto pa so poslali tudi veliko zeleno zastavo z napisom I Feel Slovenia. Zastava je visela pod stropom tamkajšnje pisarne Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Slovenija je upala, da bo komu všeč in ga bo privabila v svoja nedrja. Ministrstvo je beguncem ponudilo deset sedežev na letalu za Brnik. Po dolgem premišljevanju se jih je za pot v Slovenijo odločilo osem.
Nina Gregori je bila tedaj na MNZ generalna direktorica direktorata za migracije in integracijo. Danes, 1. junija 2019, je prevzela položaj izvršne direktorice Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), ki deluje v malteškem glavnem mestu Valetta.
Skrita vloga
Naši sogovorniki, poznavalci delovanja notranjega ministrstva, Gregorijevo opisujejo kot ključno osebo na migracijskem področju v zadnjih desetih letih. Kot direktorica ali namestnica direktorja direktorata za področje upravnih notranjih zadev in migracij je delovala od leta 2008. Sodelovala je pri vseh ukrepih, od odpiranja vrat tujcem in beguncem do zapiranja meja, ki smo mu priča v zadnjih letih. Deležna je bila mnogih očitkov, da Slovenija ni znala izkoristiti ekonomskih in demografskih priložnosti globalnih migracij in da je zaradi birokratskih ovir, ki jih postavlja MNZ, ostala tranzicijsko območje, ki ga migranti v nekaj urah preskočijo.
Vendar je Nina Gregori vedno znala poskrbeti za to, da njen prispevek k ukrepom MNZ ni bil jasno razpoznaven. Politično se ni izpostavljala. Sodelovala je z ministri vseh političnih barv in svetovnih nazorov, od liberalne Katarine Kresal do zadrtih nasprotnikov migracij Vinka Gorenaka in Vesne Györkös Žnidar. Pod aktualnim ministrom Boštjanom Poklukarjem in proti tujcem nastrojenim vladnim sekretarjem Damirjem Črnčecem je z ministrstva že odhajala. »V zadnjih desetih letih je notranje ministrstvo na področju človekovih pravic nazadovalo,« nam je dejal eden od sogovornikov, ki nas je zaradi povezanosti z dejavnostmi ministrstva prosil za anonimnost. »Ne morem pa reči, ali je za to odgovorna Nina Gregori ali pa je morda njena zasluga, da ni stanje še slabše, kot bi lahko bilo,« je dodal.
Skupna azilna politika
Zaradi ogrožanja pravice prositi za azil v okviru spremembe zakona o tujcih iz leta 2017 so Slovenijo grajali v Svetu Evrope in v agenciji Združenih narodov za begunce (UNHCR). Trenutno zakon zaradi očitanih kršitev ustave na zahtevo varuha človekovih pravic obravnava ustavno sodišče. Nina Gregori, pravijo naši sogovorniki, kot poznavalka mednarodne azilne zakonodaje natančno ve, kaj je s tem zakonom narobe. Sodelovala je pri njegovi pripravi. V enem od pogovorov v državnem zboru pred sprejemom zakona pa je Gregorijeva sogovornikom dejala, da zaradi določb »slabo spi«. Ob naših podrobnih vprašanjih o spornosti zakona se ni trudila z zagovarjanjem določb. Sklicala se je na obrazložitve vlade in državnega zbora. »Verjamem, da bosta vlada in državni zbor spoštovala odločitev ustavnega sodišča,« je bila kratka.
Gregorijeva je članica mnogih mednarodnih predstavništev in delovnih skupin s področja migracij in azila. Z visokimi uradniki in predstavniki institucij goji tudi osebna poznanstva. Izbor za direktorico EASO je njen osebni karierni dosežek. Nakazuje pa tudi, da ima Slovenija v evropskem migracijskem prostoru določen oziroma predviden položaj. Znano je, da je evropska komisija leta 2015 v Sloveniji predvidela postavitev velikih zbirnih centrov za migrante, kakršni delujejo na grških otokih. MNZ je pozneje to preprečilo.
Ali so na zaslišanjih pred izborom za direktorico azilnega podpornega urada Gregorijevo spraševali o njenih stališčih do zavračanja prosilcev za azil, ni znano. Znano pa je, da bo njena glavna naloga podpirati skupno azilno politiko članic EU. Če bi se države v azilni politiki poenotile, migracijska situacija ne bi bila tako kaotična in polna pasti za oboje – države in begunce. Vendar je skupna azilna politika travmatičen proces, zaradi katerega lahko Evropa tudi razpade.
Kaj bo s sistemom kvot?
Gregorijeva bo na Malti zasedla geografsko in medijsko nekoliko odmaknjeno, vendar operativno pomembno delovno mesto. Njen predhodnik, Portugalec José Carreira, je lani odstopil zaradi domnevnih nepravilnosti pri vodenju agencije. Neuradno pa je slišati tudi očitke, da mu je pri iskanju skupne azilne politike spodletelo. »Evropska komisija je v obravnavo posredovala ves paket prenovljene azilne zakonodaje, ki je v dublinski uredbi vseboval tudi koncept solidarnosti in delitve bremen, torej obvezno premestitev migrantov iz ene države članice v drugo,« je pred odhodom na Malto povedala Nina Gregori. »Države članice pa v pogajanjih niso bile sposobne doseči soglasja. Paket je 'ostal na mizi'. Kaj se bo zgodilo po evropskih volitvah, ostaja odprto vprašanje,« je za Dnevnik komentirala situacijo.
Gregorijeva naj bi na Malti ostala pet let. Otok je majhen in vsi se poznajo med seboj. Morda bo tam srečala tudi begunca, ki je na njeno povabilo enkrat že bil v Sloveniji. V končnem poročilu o poskusnem projektu premestitve iz leta 2010, ki ga je vodila Gregorijeva, je zapisano, da je večina od osmerice beguncev Slovenijo kmalu zapustila in odšla naprej v Evropo. Eden pa »je bil tako frustriran, da se je odločil vrniti kar na Malto«. Kakšno soočenje bi bilo to.
