Matjaž Han ne skriva, da je v življenju prebral bistveno premalo knjig, da bi lahko govoril tako učeno kot kakšen drug politik s slovenske levice, zato kot politik, ko polaga argumente na mizo, to počne na preprost, sam pravi iskren in običajnim ljudem bližji način. Mehka, nekonfliktna in dobrovoljna drža, ki je postala njegov prepoznavni slog, se odraža tudi v visokih mestih na lestvicah priljubljenosti politikov. V dolgoletni politični karieri je našel način, kako pomanjkljivost v formalni izobrazbi obrniti sebi v prid, da se je od župana manjše slovenske občine (Radeče) prebil do ministrskega položaja. Han daje vtis, da razume opozorilo srbskega pisatelja in dramatika Branislava Nušića, da višje ko sežeš, slabše vidiš tiste tam spodaj.
Recept za uspeh bi lahko našli v njegovi politični filozofiji, ki jo je delil s poslanci pred prvim zaslišanjem za gospodarskega ministra: »Minister mora biti politik, mora biti ponižen, mora znati poslušati in mora znati zadeve organizirati. S statusom je pa tako, da si ga vsak ustvari sam. S tem, kako delaš, kakšne rezultate imaš, s svojimi stališči, na koncu koncev pa moraš biti tudi človek, ljudje ti morajo zaupati.« Po takratni predstavitvi je Han dobil deset glasov podpore, štirje so glasovali proti, po drugi predstavitvi januarja letos ni nihče glasoval proti njegovi kandidaturi. Številke o tem, kaj o njem menijo politični nasprotniki, so zgovorne same po sebi. V tem kontekstu velja spomniti na prigodo po parlamentarnih volitvah 2018, ko je SDS sicer zmagala, a je ostala brez sogovornikov na sredini in levici. Prvak SDS Janez Janša je – preden je obupal pri sestavljanju vlade – naredil krog med političnimi strankami in preveril, ali bi morda koga zanimal vstop v koalicijo s SDS. Ko je klical v SD, se ni obrnil na takratnega predsednika stranke Dejana Židana, ampak na vodjo poslanske skupine Matjaža Hana. SD je ostala dosledna v zavezi, da ne bodo sodelovali s političnimi skupinami, ki gradijo na širjenju neresnic in izključevanju.
Računi predhodnikov
Pred tednom dni je Han na strankarskem srečanju posredoval informacijo, da so na gospodarskem ministrstvu izvedli anonimno anketo o zadovoljstvu med 400 zaposlenimi. Izkazalo se je, je dejal Han, da je njegova ekipa, ki je v celoti iz vrst socialnih demokratov, uspela pridobiti zaupanje med državnimi uradniki, ki tvorijo birokratski aparat na področju ekonomske politike, ta pa zajema tako večje gospodarske sisteme kot najmanjše obrtnike. S spremembo zakona o vladi je Han poleg turizma postal odgovoren tudi za šport. Izkušnje z ekonomijo slovenskega okolja in gospodarskimi izzivi je pridobil v družinskem podjetju M&M, ki ga je vodil od leta 1992 dalje, ukvarjalo pa se je v glavnem s čiščenjem bencinskih servisov.
V slabem letu od prevzema ministrske funkcije se potrjuje, da je Han sedel v fotelj enega bolj vročih ministrstev. Na eni strani dvigujejo temperaturo visoka pričakovanja gospodarskih in obrtniških interesnih združenj, na drugi šport, na tretji strani pa turizem. In kot običajno so prišli na ministrovo mizo računi in zapitki njegovih predhodnikov. Medtem ko smo bili v Sloveniji zaradi covidnih ukrepov zaprti v domove in občine, so predstavniki Janševe vlade množično (tja je potovalo več kot 20 ministrov in državnih sekretarjev) romali v Dubaj, kjer so oktobra 2021 odprli svetovno razstavo Expo 2020. Podjetje Riko, ki je izpeljalo projekt postavitve paviljona, je državi, torej ministrstvu za gospodarstvo, izdalo račun v višini najmanj 6 milijonov evrov. A tu so še nepredvideni stroški, ki jih merijo v nekaj milijonih evrov, zato Riko državo tudi toži. Han očitno ne želi plačati računov bivše vlade, čeprav je pohvalil turistične bone, s katerimi so pomagali domači turistični industriji. Država je izdatno pomagala tudi avstrijski Magni, ki je pred leti iskala primerno opremljeno industrijsko cono za zagon proizvodnje avtomobilov. Megaprojekt Hanovega predhodnika Zdravka Počivalška, ki naj bi mariborski regiji ponudil novo razvojno dimenzijo, se po šestih letih zaključuje s popolnim fiaskom. Tudi v tem primeru bo moral Matjaž Han v roke vzeti metlo in pospraviti razdejanje po nepovratni škodi v okolju ter predvsem na področju zaupanja javnosti v politiko glede tega, da je sposobna pritegniti perspektivne tuje investicije. Vlogo ministra v tej zgodbi bo javnost ocenjevala po tem, ali mu bo od Magne uspelo izterjati 18,5 milijona evrov subvencij, kolikor jih je dobila ob zagonu investicije. Han je dejal, da v tem primeru pričakujejo tudi obresti.
Država ni bankomat
Kot minister za šport je Han posredno odgovoren tudi za organizacijski polom na največjem športnem dogodku v Sloveniji, to je nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici. V Smučarski zvezi Slovenije (SZS), ki jo je dolga leta vodil njegov strankarski tovariš in politični sopotnik, pokojni Janez Kocijančič, so napovedali, da bo zaradi manjšega obiska težje finančno pokriti proračun za izvedbo prvenstva. Je pa predsednik SZS Enzo Smrekar, tudi po namigu ministra za šport Matjaža Hana, že dejal, da država ne bo pokrila finančne izgube, ampak bo to padlo v breme smučarske zveze. Han je sicer večkrat ponovil, da državni proračun ni vreča brez dna, kar pa ni držalo ob soočenju z energetsko krizo, ki je hudo prizadela zlasti podjetja. Prihodnji teden se zaključi razpis za subvencioniranje visokih cen energentov in energetske draginje, s katerim je ministrstvo za gospodarstvo zagotovilo 650 milijonov evrov vredno pomoč. Teden dni pred iztekom so prejeli že za 400 milijonov evrov zahtevkov.
Matjaž Han je v ekipi ministrov iz vrst Socialnih demokratov odgovoren za resor, ki ima eno osrednjih vlog pri zagotavljanju višjega standarda prebivalcev Slovenije. Osrednja naloga ministrstva za gospodarstvo je oblikovanje politik in ukrepov, ki bi dvignili dodano vrednost na zaposlenega. Pri tem ima Han kot socialni demokrat priložnost pokazati, kakšno vizijo ima stranka na področju, ki ga običajno pripisujemo liberalcem ali konservativcem. Indikativna je Hanova pozicija v primeru sobaric turistične korporacije v lasti države. Bil je prvi minister vlade, ki je opozoril, da ravnanje uprave družbe Sava Turizem s sobaricami, ki naj bi jih »oddali« drugemu podjetju, njihove storitve pa po novem zgolj najemali, preprosto ni dobro sporočilo. Ne za turizem ne za zaposlene v turizmu in navsezadnje ni dobro niti za socialno demokracijo. Han se verjetno zaveda, da levosredinska vlada ne more dopustiti degradacije delavskih pravic na raven delavstva 19. stoletja.
