‘Če ne bi bil izvoljen za župana, bi gotovo nadaljeval delo v Sindikatu prekarcev, ki sem ga ustanovil. Žal pa je z mojim odhodom ta sindikat ugasnil, saj sem v njem delal povsem prostovoljno in brez podpore zveze sindikatov. Obenem sem bil takrat tudi sam espejevec. Sem pa ponosen, da je bil to eden prvih tovrstnih sindikatov v Evropi, število članov pa je raslo. Po dveh letih smo jih imeli 80, morali pa bi jih imeti vsaj 350, da bi lahko zaposlili vsaj enega človeka,« nam pove 36-letni Marko Funkl, edini sindikalist, ki se mu je uspelo zavihteti na županski stolček. Ko ga pobaramo, ali je to pri sedanji funkciji prednost, odgovori: »Menim, da so večja prednost moja družboslovna izobrazba in izkušnje, ki sem jih pridobil pri delu z ljudmi in zlasti pri komuniciranju z mediji. Moj predhodnik se je novinarjev bal. Tak občutek sem vsaj imel. A komuniciranje je izjemno pomembno, saj tako ljudje vedo, da na občini delamo,« pravi župan, ki ima ob svoji pisalni mizi trenutno veliko tablo, na kateri po dnevih beleži število okuženih s covidom-19 v njihovi občini. Kar zgovorno priča o tem, da je njegovo delo na vrhuncu poletja, ko številni uživajo na dopustu, vse prej kot rutina. »Žal ne vem, kdaj, če sploh, bom šel na dopust,« nam pove in razkrije, da sta s partnerico nameravala obiskati Rusijo.
Idejni oče Funšterca
Nihče ni namreč slutil, da bo novo žarišče koronavirusa v preteklih dneh postal Hrastnik. Oziroma tamkajšnji dom starejših, pa tudi blokovsko naselje. »Nekaj je gotovo. Če pogledam s psihološkega stališča, je boljše, da se nam je to zgodilo zdaj, kot če bi nas doletelo 16. marca, ko smo bili vsi desetkrat bolj prestrašeni. Če pogledam na to z organizacijske plati, pa je neprimerno slabše. Ko je bila namreč razglašena epidemija, smo državo zaprli, zaprte so bile tudi občine, kar meni osebno sicer ni bilo najbolj prav. A tako je bilo. To pa je bila podlaga za aktiviranje štaba civilne zaščite in vpoklic delavcev. Če bi se torej okužbe v domu starejših pojavile takrat, bi lahko na podlagi uredb in sklepov premeščali zaposlene v dom iz drugih javnih zavodov. Poleg tega so bili takrat na voljo tudi dodatki in covid računi, na osnovi katerih smo dobili povrnjene vse stroške. Danes pa nimamo nič od tega. Povrhu vsega pa smo sredi dopustov, zato nihče noče, ne more ali niti ne želi posojati svojih zaposlenih,« pravi Funkl, ki prihaja iz tipične delavske družine, zato so se ga določene krivice še toliko bolj dotaknile.
In ni čudno, da je bil tudi med ustanovnimi člani Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, katerega zasluga je bila, da so preprečili uveljavitev slabega zakona o malem delu, s katerim bi uvedli novo obliko prekarnega dela. Se je pa iz Ljubljane tudi vedno rad vračal v domače Zasavje in bil zelo aktiven tudi v lokalnem okolju. Pred desetimi leti sta z Matejo Jecl, zdaj tudi sodelavko na občini, zasnovala festival Funšterc, na katerem so ekipe tekmovale v inovativni pripravi funšterca in krumpantoča, tipičnih zasavskih jedi. Letošnji bi moral biti jubilejni, deseti, a ga zaradi korone žal ne bo. »Si pa iskreno želim, da bi ta projekt nadaljevali, saj smo po njem znani že tudi v drugih regijah, obenem pa se na Festivalu stekla in zasavske kulinarike, kot se zdaj imenuje, gradi tudi identiteta Hrastnika in naše industrijske dediščine,« pove župan, ki ne more mimo festivala uprizoritvene umetnosti Rdeči revirji, prvič letos pa so nameravali marca pripraviti tudi mednarodni festival delavskega filma, ki bi potekal na treh lokacijah: v rudniku, Steklarni in na prostem, a so se mu morali prav tako odpovedati. »Prizadevamo si, da bi pridobili jamo, v kateri bi prirejali kulturne, turistične in športne prireditve, v načrtu imamo tudi revitalizacijo edinstvene Ville De Seppi, ki je kopija gradu Miramar v Trstu,« našteva Funkl prioritete na kulturnem področju. Ob tem ne pozabi omeniti, da bodo po daljšem premoru kmalu spet odprli vrata edinstvene bukvarne v Zasavju, ki so jo prvič odprli leta 2015.
Občani trkajo na njegova vrata
Med neizkoriščenimi potenciali je tudi industrijska dediščina. »Verjetno pa v njej ne bi videl takšnega izziva, če bi bil doma v kakšnem drugem kraju,« priznava župan, ki je sicer vesel, da imajo v Hrastniku kar nekaj paradnih konj, kot so Steklarna Hrastnik, kemična tovarna TKI, Sinet in Forste ter gradbeno podjetje AGM Nemec. Rakava rana v Zasavju, ki jo je župan podedoval, pa ostaja regijski center za ravnanje z odpadki Ceroz. A se tudi tu stvari premikajo na bolje in župan meni, da bodo do konca njegovega mandata s treh milijonov minusa prišli na ničlo. »Trenutno smo približno na tretjini urejanja okoljskih težav,« pove Funkl, ki si je zadal tudi cilj, da bo v občini priskrbel več stanovanj, zlasti za mlade. »Trenutno smo v fazi odkupa zemljišč od nekdanjega rudnika, urejamo vse za komunalno in prostorsko umeščanje ter upamo, da bo že prihodnje leto vse pripravljeno na začetek gradnje,« je optimističen. Se bodo pa tega lotili skupaj s podjetjem Spekter, ki spada pod okrilje republiškega stanovanjskega sklada.
Sicer pa je župan, kot pravi, vedno pripravljen prisluhniti občanom, ki potrkajo na njegova vrata. Po besedah zaposlenih pa, odkar je on župan, trkajo veliko pogosteje kot prej. »Nekateri pridejo iz navade, drugi zaradi točno določenih težav, za katere so prepričani, da jih bo župan rešil prej kot strokovne službe, a je včasih ravno obratno. Spet tretji pridejo, ker potrebujejo pogovor,« pravi. Ga pa občani tudi zelo spoštujejo in to tudi izkazujejo na različne načine. »Prepričan sem, da je veliko težje biti župan kot poslanec, a je hkrati biti župan veliko lepše,« pravi Funkl, ki je že lani v eni od krajevnih skupnosti testno uvedel tudi participativni proračun, po katerem imajo tudi občani možnost izraziti svoje želje. »Odzivi so bili dobri. A ker bi morali zadevo izvesti na voliščih, tega verjetno ne bomo tvegali. Poskušali se bomo preusmeriti na splet in če nam bo uspelo, bomo projekt nadaljevali. In če smo že pri tem, digitalizacija, denimo, je dobra stran koronakrize, saj se je ta v tem času petkratno pospešila,« sklene župan Hrastnika.
