O čem je po izstopu iz skupine za novi koronavirus razmišljal prvi slovenski epidemiolog Mario Fafangel, so lahko zunanji opazovalci razbirali le iz njegovih tvitov. Fafangel razlogov za odhod iz skupine, ki jo vodi dr. Bojana Beović, ni želel javno pojasnjevati. Za marsikaterega poznavalca zdravstva pa je bilo dovolj zgovorno, da je na twitterju prikimal prvemu ameriškemu strokovnjaku za nalezljive bolezni dr. Anthonyju Fauciju, ki je govoril o varnem vračanju otrok v šole. Fauciju, ki ga je Fafangel označil za legendo in vzornika, je odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump to jesen namigoval, da ga lahko odpusti. Nad njim se je besedno znesel potem, ko je Fauci večkrat kritiziral odziv tamkajšnje vlade na pandemijo. Tako odkritih konfrontacij med oblastmi in stroko, tudi kadar je imela slednja resne pomisleke glede vladnih odločitev, v Sloveniji doslej ni bilo.
Preslišana opozorila o šolah
Fafangel je iz skupine za koronavirus odšel brez (javnih) besed. Vendarle pa ima predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kakšno stično točko s še enkrat starejšim strokovnjakom Faucijem, ki je ameriški odziv na nalezljive bolezni vodil tudi v primeru epidemije HIV ter ob grožnjah sarsa in ebole. Fafanglovi sopotniki na primer izpostavljajo njegovo zmožnost ločevanja bistvenega od manj pomembnega. V izjemnih razmerah, s katerimi se je srečal že, ko je pred leti sodeloval pri zamejevanju ebole v Sierri Leone, je lahko ta sposobnost posebej dragocena. Hkrati je epidemiolog, ki po dostopnih podatkih živi v Miljah pri Trstu, že spomladi razumel resnost trenutka, so izpostavljali naši sogovorniki v zdravstvu. Čeprav so se tudi v Ljubljani strokovnjaki bali, da bi slovensko prestolnico doletela usoda Bergama, so v italijanskem okolju dogajanje vendarle občutili bistveno bolj intenzivno. Podobno je nova nalezljiva bolezen skrbela predstojnika koprske območne enote NIJZ Milana Kreka, ki ga je vlada Janeza Janše – ob kritikah o prepočasnem ukrepanju dotedanjega vodstva – kasneje postavila na čelo cele inštitucije.
Fafangel je javnost doslej nagovarjal s trdnimi argumenti, kar celo med strokovnjaki v pandemskem letu ni bilo samoumevno. Predstavniki vlade in tudi nekateri drugi govorci, ki so nastopali na njenih tiskovnih konferencah, so prebivalce večkrat strašili s hudo majavimi utemeljitvami. Ljudje so bili v Sloveniji tako med drugim izpostavljeni tudi zavajanjem, da so otroci med posebej intenzivnimi prenašalci novega koronavirusa. Strah, ki je bil ob tem zasejan, je globok. Del staršev in zaposlenih v izobraževanju se danes boji ponovnega odpiranja šol. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni je sicer že pred meseci ocenil, da zapiranje teh ustanov verjetno nima bistvenega vpliva na epidemijo in je smotrno kvečjemu zaradi težav pri organizaciji pouka, ki jih povzročajo okužbe med zaposlenimi. Skupaj z državno sekretarko Tino Bregant, ki je bila kasneje razrešena, naj bi se znotraj strokovne skupine za ponovno odprtje šol po neuradnih informacijah zavzel tudi Fafangel. A prevladala naj bi stališča, da je treba dati prednost preprečevanju dodatnih okužb in da so otroci prilagodljivi.
Nejevolja epidemiologov
Epidemiologi, ki imajo zaradi narave svojega dela širok vpogled v delovanje družbe, so bili slabe volje že spomladi. V prvem valu je, še preden so jo na čelu Centra za nalezljive bolezni zamenjali, strokovno skupino za novi koronavirus zapustila dr. Maja Sočan. Tako kot njen naslednik Fafangel Sočanova razlogov za svoje odločitve ni javno pojasnjevala. Zgovorno pa je bilo spomladi – takrat je NIJZ začasno vodil Ivan Eržen, ki je ob kritikah nekaterih protikoronskih ukrepov pri vladi hitro padel v nemilost – »protestno« pismo slovenskih epidemiologov. Potem ko je po nastopu Janševe vlade marca vajeti prevzela strokovna skupina za podporo kriznemu štabu, epidemiološka služba po njihovih besedah ni bila več aktivno vključena v uvajanje ukrepov. Epidemiologi so spomnili, da so »vseskozi opozarjali na nekatere strokovno sporne odločitve«. Opozorila, da razkuževanje večstanovanjskih stavb in nošenje rokavic ni ravno smiselno, so kasneje zalegla, pomisleki epidemiologov glede omejevanja gibanja na prostem pa se nasprotno niso prijeli. Prebivalci Slovenije se tudi v jesenskem valu novega koronavirusa ne morejo odpraviti na bližnji hrib, če sodi v sosednjo občino. Fafangel v zadnjem času ni skrival, da ima do omejevanja gibanja na občine nekaj zadržkov. Naglas pa se je zoperstavil poskusu oblasti, da bi na epidemiološko službo prevalile pisanje karantenskih odločb. »Epidemiologi smo zdravniki in ne bomo opravljali vloge uradne osebe, ki ljudem odreja omejevanje gibanja,« je bil takrat jasen Fafangel.
Stvar zaupanja
Naši poskusi, da bi ga o njegovem pogledu na trenutne razmere pri epidemiji, dosedanjih izkušnjah in morebitnih rešitvah povprašali podrobneje, za zdaj niso bili uspešni. V tvitih, ki jih je objavil v zadnjih dneh, je Fafangel med drugim izpostavil, da je cepljenje proti novemu koronavirusu stvar osebne izbire. Stroka pa lahko po njegovem poskrbi, da bodo te odločitve temeljile na dejstvih in ne na strahu ali dezinformacijah. Kaj prinese širjenje lažnih novic, je lahko Fafangel dodobra spoznal kot koordinator cepljenja za novogoriško regijo, pa tudi kot eden od strokovnjakov, ki so raziskovali odnos slovenske javnosti do te zaščite pred nalezljivimi boleznimi. Z epidemiologinjo Veroniko Učakar sta med drugim izpostavila, da v cepljenje in cepiva zaupa manj kot polovica slovenskih mater, po drugi strani pa matere kot viru informacij o tej zaščiti najbolj zaupajo zdravnikom.
Fafangla nekateri v zdravstvu že vidijo na čelu slovenskih prizadevanj za zajezitev epidemije. Da ga namerava povabiti v skupino za koronavirus, ki bo po preoblikovanju manjša, je zdravstveni minister Tomaž Gantar že povedal. Po neuradnih informacijah se strinjata o marsikateri strokovni dilemi. »Izgubo« prvega epidemiologa pa si oblasti težko privoščijo tudi zaradi lastnega neuspeha pri stikih z vse bolj naveličano javnostjo.
