Da je Janšev in hišni odvetnik stranke SDS Franci Matoz pred dnevi prevzel predsedovanje nadzornemu svetu Luke Koper, ni pretirano presenečenje, saj ga SDS zna ustrezno nagraditi. Lani je prek SDH postal že nadzornik Slovenskih železnic, s podjetji v državni lasti pa je intenzivno sodeloval že v času druge Janševe vlade. Država mu je prek Slovenske odškodninske družbe takrat uredila vodenje skupščin Pozavarovalnice Sava, postal je odvetnik Darsa, NKBM, Aerodroma Ljubljana… Z Luko Koper je v preteklosti prav tako že sodeloval. Ko je tamkajšnjemu nadzornemu svetu predsedoval nekdanji koprski župan Boris Popovič, Luko pa je vodil kasneje obsojeni Robert Časar (SDS), je Matoz za koprsko pristanišče vodil nekatere pravne postopke. Nato je proti isti Luki Koper vodil pravne postopke v imenu krivdno razrešenih Roberta Časarja in Alda Babiča.
Z dna do vrha… in klišeja
Matozova karierna pot ni običajna pot, po kateri se pravniki prebijejo med najbolj razpoznavne odvetnike. Matoz je zacvetel pozno, nato pa se je ekspresno razbohotil.
Izhaja iz skromne delavske družine, ki je razpadla že v času njegovega otroštva. Po končani policijski šoli je šel za miličnika v Divačo in napredoval do položaja pomočnika komandirja na Kozini ter komandirja prometne policije v Kopru. Ob delu je doštudiral pravo in po pripravništvu odprl svojo odvetniško pisarno. Roko za naskok na veliki oder mu je podal Popovič, ki ga je zalagal z delom in medijsko pozornostjo. Prav slednjo je Matoz znal izjemno dobro unovčiti. Dobesedno grebel se je za odmevne primere. Kot odvetnik je sodeloval pri razvpitem uboju mladeniča pred nekdanjim klubom Global, v primeru »ptujskega Fritzla«, dvojnem detomoru na Primorskem, pri napadu Baričevičevih mastifov na sprehajalca, prometni nesreči pri Arji vasi, v kateri so umrli trije mladi… Matoz v razvpitih primerih, ki so mu prinesli ogromno medijske pozornosti, nikoli ni bil zagovornik obtoženih, temveč je nastopal kot pooblaščenec žrtev oziroma njihovih sorodnikov. Kar je bilo za njegovo podobo v javnosti naravnost enkratno. Imel je reden termin v novinarskih prispevkih, v očeh javnosti je bil vedno na »pravi« strani, hkrati pa je imel lahko delo. V kazenskih postopkih glavno delo opravi tožilstvo, Matoz je moral zgolj izposlovati primerno odškodnino za prizadete.
V tem obdobju se Matoz medijsko ni izpostavljal le prek sodnih primerov, temveč je postal tudi zvezda tabloidov. Poslovil se je od družinskega življenja, v žepu je rad nosil (in tudi rad razkazoval) šop bankovcev apoenov večjih vrednosti, obleke so mu v Trstu šivali po meri, njegovo po meri ukrojeno odvetniško togo so krasile inicialke F. M., hodil je na diamantni piling in posege z botoksom… Postal je kliše. Zaradi pretiranega izpostavljanja v javnosti se je celo znašel v nemilosti odvetniške zbornice, ki je ugotovila, da je kršil kodeks odvetniške etike. Ko je postal dovolj prepoznaven in medijev ni več potreboval, se je od njih odmaknil. Če je novinarje včasih vabil na obravnave in jim pošiljal obtožnice in tožbe, je zdaj dosegljiv le še za posvečene in poslušne.
Brezpogojna opora Janezu Janši
Janeza Janšo je začel zastopati leta 2011, kasneje pa je prevzel tudi druge sodne postopke SDS in njenega predsednika. Že na začetku sojenja v zadevi Patria je poskrbel za šov, saj je na sodišče nenapovedano prišel še z enim odvetnikom iz svoje odvetniške pisarne. Preden so našli dodaten stol, je Matoz že citiral sodbo vrhovnega sodišča, da lahko razmere v dvorani vplivajo na odločitev sodišča. Patrio je označil za že vnaprej dobljeno bitko, tožilstvu očital, da preganja miselni delikt, v zaključni besedi pa je bil eden izmed njegovih argumentov, da »kdor Janšo pozna, ve, da tega ne bi nikoli storil«. Pri zastopanju Janše in SDS Matoz namreč ne igra le vloge njegovega odvetnika, temveč tudi njegovega piarovca. Obsodilna sodba v zadevi Patria je bila razveljavljena na ustavnem sodišču (nato je primer zastaral), med odvetniki pa je takrat veljalo prepričanje, da ustavne pritožbe za Janšo niti ni napisal Matoz, temveč nekdo od SDS naklonjenih strokovnjakov za ustavno in kazensko pravo.
Če mu kolegi ne priznavajo najbolj briljantnega uma, pa ima Matoz svoj faktor. Pripravljenost storiti prav vse, tudi tisto, kar je komu morda pod častjo. Zato je Matoz Janši v trdno oporo pri vseh manevrih zavlačevanja z nesmiselnimi predlogi in zahtevami sodišču, ignoriranja poštnih pošiljk, nastavljanja pasti za procesne napake…
Da mu je, podobno kot Janši, hoja po robu nekaj naravnega, je dokazal že večkrat. Casino Portorož je moral plačati skoraj 340.000 evrov odškodnine nekdanjemu zaposlenemu, saj se Matoz kot pooblaščenec podjetja ni prikazal na sodišču in je sodišče zato izdalo zamudno sodbo. To je Matoz Casinoju celo prikrival, dokler sodba ni postala pravnomočna. Ob drugi priložnosti je v svoji odvetniški pisarni našel zaposlitev za predsednika koprskega okrožnega sodišča, ki se je znašel pod plazom očitkov, da je enega izmed Popovičevih spisov dodelil neizkušeni sodnici, ki je ugodila zahtevi obrambe in izločila dokaze ter nazadnje izrekla oprostilno sodbo. Službeni nadzor na sodišču takrat sicer ni pokazal nepravilnosti. Popoviču je asistiral tudi pri obračunu z občinsko uslužbenko. Matoz je v odločbi o odpovedi delovnega razmerja zapisal napačen pravni pouk, zaradi katerega je bila odpuščena uslužbenka na sodišču sprva celo neuspešna pri dokazovanju nezakonitosti odpovedi. KPK je njegovo ravnanje tedaj ocenil kot koruptivno, Matoz pa je nato tožil tedanjega predsednika KPK Draga Kosa in na sodišču izgubil. Neuspešno je tožil tudi RTV, ki je poročala o hekerskem vdoru v računalniški sistem koprskega sodišča, pri katerem so neznanci v eni izmed kazenskih zadev popravljali sodni spis. Zagovornik obtoženega v tem primeru ni bil nihče drug kot prav Matoz. Vse to je isti Matoz, ki se je vmes skupaj s soprogo in znanci lotil še prevzemanja bioplinarn oziroma »kmetijskega TEŠ 6« in ki je od pravnih poslov po državnih podjetjih v času druge Janševe vlade zdaj postal celo tisti, ki jih nadzoruje oziroma iz ozadja morda celo vodi.
