Politična kariera Dominike Švarc Pipan ni dolga, je pa zagotovo pestra. Diplomirana pravnica, ki je kasneje doktorirala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, vmes pa študirala tudi na Londonski šoli za ekonomske in politične vede, se je v politiko namreč podala šele pred dobrimi šestimi leti. Pred tem je kot pravnica službovala v Haagu, kjer je bila tožilka na mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in mednarodnem rezidualnem mehanizmu za kazenska sodišča ter strokovna sodelavka na meddržavnem sodišču. Prav njeno poznavanje mednarodnega prava ji je utrlo pot v slovensko politiko, saj se je kot strokovnjakinja javno izpostavila v času boja za interpretacijo arbitražne razsodbe slovensko-hrvaškega mejnega spora. Njeni jasni in samozavestni nastopi niso ostali neopaženi, tudi njej pa je postajala ideja o selitvi v politiko vedno bližje. Interesentov za njen angažma naj bi bilo več, nazadnje pa se je pridružila Socialnim demokratom. Vodstvu stranke jo je tedaj priporočil Matjaž Nemec, ki se je v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja, nato pa v poslanskih klopeh prav tako srečeval s slovensko-hrvaškim mejnim vprašanjem. Mednarodna politika je bila tudi področje, ki je Dominiko Švarc Pipan znotraj stranke sprva najbolj zanimalo, kasneje pa se je osredotočila predvsem na slovensko pravosodje.
Z nekdanjo ministrico ne govorita več
Po državnozborskih volitvah leta 2018, na katerih je že kandidirala na listi Socialnih demokratov, je sprejela položaj državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje. Že takrat bi bila pripravljena prevzeti pravosodni resor, vendar je imela Andreja Katič po strankarski hierarhiji in kilometrini precejšnjo prednost. Med prvim službovanjem na Župančičevi ulici vidnejšega pečata ni pustila, tudi zato, ker se je v tistem obdobju intenzivno pripravljala na materinstvo. Čeprav naj bi bil tedaj bistveno bolj operativen drugi državni sekretar Gregor Strojin, pa je Švarc-Pipanova blestela pred televizijskimi kamerami. Tudi tisti kritiki, ki pri njej pogrešajo nekoliko več delovne vneme oziroma »zicledra«, ji priznavajo, da ji gre v televizijskih soočenjih in debatah izjemno dobro. Prav tako se zna zelo hitro seznaniti s katero koli vsebino in jo nato odlično zagovarjati pred strokovno ali širšo javnostjo.
Po zamenjavi vlade in končanem porodniškem dopustu, med katerim je postala tudi podpredsednica Socialnih demokratov, se je kot samostojna podjetnica ukvarjala s pravnim in poslovnim svetovanjem, po volitvah leta 2022 pa se je v državno politiko vrnila skozi velika vrata. Po nekaterih informacijah, ki jih Dominika Švarc Pipan sicer zanika, naj bi jo sprva zanimalo tudi mesto evropske poslanke, ki se je sprostilo po odhodu Tanje Fajon. V Strasbourg oziroma Bruselj je nazadnje odšel prav Matjaž Nemec, ki jo je pripeljal v stranko, odnos med njima se je v tem obdobju ohladil. Peklensko vroč pa je bil njen naskok na mesto pravosodne ministrice. Ker so številni v Socialnih demokratih nasprotovali njenemu imenovanju, je na omrežju facebook neimenovanim kolegom očitala »mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst«. S tem se je odzvala na očitke, da naj bi se mimo stranke sama ponudila Robertu Golobu za pravosodno ministrico, kar je sama odločno zanikala.
Tudi kasneje je bilo mogoče iz različnih virov slišati, da je Golob na čelu pravosodnega resorja želel prav njo. Ker so se v SD zbali, da bi jim jo stranka Gibanje Svoboda lahko speljala in jo postavila za ministrico v lastni kvoti, in ker se je na njeno stran postavila tudi predsednica SD Tanja Fajon, so v stranki nazadnje podprli njeno kandidaturo za pravosodno ministrico. Kljub temu da naj bi pred tem večji del programa za področje pravosodja pripravila strankarska kolegica Andreja Katič, ki je bila prav tako v igri za ponoven mandat na čelu pravosodnega ministrstva. Kako napeto je bilo že tedaj v stranki, priča tudi dejstvo, da sta Dominika Švarc Pipan in Andreja Katič tedaj popolnoma prekinili stike in niti ne govorita več.
Nespodoben namig Đorđeviću
Pravosodna ministrica se je v konflikt zapletla tudi s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem. Ko je bil ta še kandidat, mu je namignila, da bo v koaliciji težko dobil podporo, ker zaradi obvezne upokojitve ne bo mogel izpeljati celotnega zakonsko predvidenega mandata. O tem je Đorđević spregovoril tudi pred kolegi vrhovnimi sodniki in člani sodnega sveta, Dominika Švarc Pipan pa je konflikt in poseganje v postopek imenovanja zanikala. Đorđević je bil kot edini kandidat nazadnje vendarle imenovan za predsednika vrhovnega sodišča, njun odnos pa je po naših informacijah daleč od optimalnega. Tudi sodniško društvo je od nje pričakovalo več, zaradi neizvršene odločbe ustavnega sodišča, po kateri bi vlada in državni zbor morala urediti sodniške plače, pa so jo sodniki v začetku leta celo pozvali k odstopu.
Da je pravosodna ministrica po drugi strani v dobrih odnosih s predsednikom vlade, se je pokazalo že ob očitkih, ki jih je pred svojim odstopom in ob njem na Goloba naslovila nekdanja ministrica Tatjana Bobnar. Iz njih je bilo jasno razvidno, da naj bi Golob poskušal vplivati na kadrovanje na policiji, pravosodna ministrica pa je podobno kot Golob javno poudarjala, da iz očitkov ne izhajajo nikakršni pritiski na avtonomijo in samostojnost policije. Golob, ki je v preteklosti nekaterim ministrom iz lastne stranke celo sam napisal odstopno izjavo in jim jo predočil v podpis, je v teh dneh svojo zadržanost do pozivov k ministričinemu odstopu pojasnil z besedami, da ministrica za pravosodje ni kdor koli, obtožbe proti uradnikom na njenem ministrstvu in generalnemu sekretarju stranke pa so tako resne, da jih mora dodatno preveriti.
