Malo pred iztekajočim se tednom so raziskovalni novinarji spletnega medija Podcrto.si objavili tretji del serije preiskav o lažnih profilih uporabnikov na družbenem omrežju twitter, kjer se v zadnjem obdobju odvija intenzivna propagandna vojna. Novinarski kolegi so se poglobili v fenomen pod oznako astroturfing v slovenskem digitalnem okolju. Na kratko, gre za lažne profile na twitterju z ukradenimi profilnimi slikami, ki delujejo na organiziran način v korist nekoga drugega. Pri spletnem portalu Pod črto so sledili zgodbi oziroma lažnim profilom, ki so obračunavali z vsemi, ki so bili kritični do stranke SDS, aktualne vlade ali predsednika vlade Janeza Janše, ključna ugotovitev pa je bila, da »gre pri napadih na nasprotnike stranke SDS in kritike vlade za astroturfing oziroma za prikrito koordinirano politično delovanje z ustvarjanjem vtisa, da napadi izvirajo iz splošne javnosti«.
Na tako imenovano klet, ki je bila sprva specializirana za pisanje komentarjev pod članke na spletnih portalih vseh pomembnejših slovenskih medijev, se je namigovalo že pred leti. Nehoteni spodrsljaj poslanke SDS Alenke Jeraj pa je potrdil indice, da ustvarjanje lažnih profilov, ki potem na brutalen način obračunavajo z drugače mislečimi, vodi v sam vrh vladajoče stranke SDS. V primeru poslanke Alenke Jeraj se je namreč izkazalo, da ima dvojno življenje, kajti v ilegali si je nadela – tako kot pred desetletji partizani v gverilsko-osvobodilni vojni, ko so uporabljali izmišljena imena, da bi jih domači izdajalci in okupatorji težje prepoznavali in povezovali z domačimi – ilegalno ime Kopriva.
Kopriva je namreč na twitterju sodelovala v polemiki z drugimi udeleženci o vladnih ukrepih. Ker je dolžina tvitov omejena na 140 znakov, tviteraši pri navajanju daljših misli uporabljajo možnost nizov – to je, ko zapovrstjo nanizaš več zapisov s 140 znaki v daljši tekst. In Koprivi se je zgodilo, da se je v nizu zapisov nenadoma pojavil profil Alenke Jeraj. Poslanka se je na vprašanja in opozorila drugih članov twitterja odzvala hitro, obžalovala takšno početje in napovedala izbris lažnega profila.
Vse je dosegla v SDS
Pri poslanki Jerajevi je – poleg etičnosti in moralnosti uporabe lažnih profilov – zanimiv tudi sam izbor ilegalnega imena. Kopriva je namreč znana rastlina iz družine koprivovk, ki so ji nadeli latinsko ime urere, kar pa pomeni skelenje. Zdi se, da je poslanka SDS s tem imenom na podzavestni ravni sporočala, da je nežna, kot je lahko krhka rastlina, ki pa zna tudi dobro speči kogar koli, ki se znajde na njeni poti – tako kot Kopriva na družbenih omrežjih. O jezičnih sposobnostih Alenke Jeraj pričajo iz zgodnjih letih osnovne šole, ko se je upirala učiteljicam, takrat še tovarišicam, ki so od nadobudne šolarke zahtevale, da ob branju pesmi občuti, kar je občutil pesnik.
Alenka Jeraj ima za seboj dolgo in bogato politično kariero, zato pri 48 letih, pri čemer je polovico te dobe preživela kot članica stranke SDS, deluje predano, zvesto in borbeno. Zaradi kilometrine in umirjenega značaja jo v razpravah v soočenjih in poslanskih klopeh malokatera tema vrže iz tira. V aktualnem poslanskem mandatu je postala obraz stranke, saj kot namestnica vodje poslanske skupine vse pogosteje zastopa SDS. V politiki je od leta 1996, po petih letih dokazovanja je nato leta 2001 po strahovitem porazu stranke SDS na volitvah 2000 postala predsednica strankinega podmladka SDM. V tej funkciji je bila leta 2004 prvič izvoljena za poslanko državnega zbora, tega leta je bila izvoljena tudi za podpredsednico stranke. Poslanka pa je bila do leta 2014. Tega leta se stranki računica ni izšla, ker je Miro Cerar s stranko SMC pometel s konkurenco na volitvah, ki jih je Janez Janša spremljal iz zapora po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria, Alenka Jeraj pa je ostala brez mandata.
Zanima jo kultura
Ker je bila Jerajeva očitno dovolj zaupanja vredna oseba, ji je Janez Janša zaupal pomemben položaj v SDS, in sicer upravljanje celotne stranke v funkciji generalne sekretarke SDS, od leta 2009 do 2017 pa je vodila tudi ženski odbor SDS. Alenka Jeraj se je po osnovni šoli na Igu in končani poljanski gimnaziji zaposlila v knjižnici gimnazije Šentvid, nato pa je bila leta 1996 do izvolitve v državni zbor zaposlena na občini Ig kot referentka za družbene dejavnosti. Skrbela je za organizacijo in izvedbo občinskih proslav, bila je odgovorna urednica občinskega glasila Mostiščar. Kljub prestopu v politiko na nacionalni ravni je ohranila tesne stike z lokalno skupnostjo, saj je še vedno svetnica v občinskem svetu Ig, vodi kulturno-umetniško društvo Frana Govekarja, v okviru katerega deluje kot mentorica in režiserka pri odrasli in mladinski gledališki skupini. Z njo so v zadnjih letih uprizorili komično melodramo Jeklene magnolije, Partljičevo komedijo Štajerc v Ljubljani, komedijo Poročil se bom s svojo ženo (Marijan Marinc), nazadnje pa so pripravljali še eno komedijo Dohodnina. Aktivno sodeluje pri urejanju dediščine kolišč na Barju, vsako leto sodeluje pri organizaciji koliščarskega tabora, zato je tudi lokalna turistična vodnica in vodnica po Ljubljanskem barju.
Alenka Jeraj je tudi aktivna članica literarno-glasbene skupine, v okviru katere je s prijateljicami izdala tri pesniške zbirke, od tega sta dve samostojni: prvo je izdala leta 2008 in jo naslovila Na poti do sebe, ob 25. obletnici samostojne Slovenije pa je domovini posvetila zbirko duhovne poezije z naslovom Pri Tebi na Gori. Glede na izpričano predanost kulturi ne preseneča, da je Jerajeva tudi članica odbora državnega zbora za kulturo, v okviru katerega ima dober pregled nad delovanjem države na tem področju. Kot zvesta in predana članica SDS ima vse predispozicije za vzpon po lestvici moči, če bi se denimo aktualnemu ministru za kulturo na interpelaciji zamajal stolček.
O nacionalni kulturni politiki pravi, da se za kulturo ne namenja premalo denarja, pač pa se ga namenja napačnim ljudem in programom, ki da s kulturo nimajo nobene povezave, ampak da gre prej za neizživete zgodbe posameznikov. »S kvazikulturo se ustvarja javno mnenje, z njo se podpira celo blatenje politikov in strank, kar pa je nedopustno, gre celo za norčevanje iz nacionalnih simbolov in tradicije,« je izjavila Jerajeva v intervjuju za lokalni medij Informativni portal osrednje Slovenije. V tej funkciji bi bila očitno kot kopriva nepravi in izrojeni visoki slovenski kulturi.
