Tudi tisti, ki še imajo zdravnika, se za pregled vse težje, sploh v Ljubljani, dogovorijo za pregled. Poročali smo o primeru, ko je pacient šele po več kot 1500 klicih priklical ZD Fužine, tarča številnih kritik je tudi portal za paciente, ki so ga letos uvedli v Zdravstvenem domu Ljubljana in ukinja komunikacijo prek elektronske pošte.
Portal za paciente, ki med drugim omogoča komunikacijo z zdravnikom ter naročanje zdravil in napotnic, so lani poleti najprej uvedli v ZD Šentvid, postopoma so sledile druge enote. V ZD Šiška so recimo elektronsko komunikacijo v celoti prenesli na portal šele nedavno, s 5. decembrom. Cena? »Za razvoj portala smo plačali 84.000 evrov,« so odgovorili v ZD Ljubljana. Portal so razvili s podjetjem Endava, s katerim imajo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju in nadgradnji zdravstveno-informacijskega sistema IRIS.
Preobremenjenost z administracijo
Ukinitev klasične elektronske pošte je problem predvsem za starejše. O tem, da se ljudje obračajo nanje, so nam povedali tudi v službi za digitalno preobrazbo. Postopek zoper ZD Ljubljana je zaradi ugotavljanja diskriminacije starostnikov že avgusta uvedel zagovornik načela enakosti. Postopek še poteka. Kritični so bili v zadnjih mesecih tudi v Združenju za dostojno starost Srebrna nit, Mestni zvezi upokojencev Ljubljana in Sindikatu upokojencev Slovenije.
V ljubljanskem zdravstvenem domu odgovarjajo, da se v zadnjih treh letih v ambulantah osnovnega zdravstva soočajo z izjemno povečanim številom telefonskih klicev in elektronskih sporočil. »V marsikateri ambulanti se je to povečalo tudi za 100 in več odstotkov,« so izpostavili. S portalom za paciente želijo zdravstvene osebje razbremeniti administrativnih opravil, pojasnjujejo. »Dozdajšnja komunikacija po elektronski pošti je ob tako povečanem obsegu postala nepregledna in nestrukturirana, velikokrat iz elektronskega sporočila nista razvidna niti pošiljatelj niti pacient, ki ima določene zdravstvene težave, kar zahteva dodatno preverjanje podatkov in jemlje zdravstvenim ekipam dodaten čas,« so povedali v ZD Ljubljana, kjer so opozorili tudi na varnostni vidik izmenjave zdravstvenih podatkov prek klasične elektronske pošte.
Centralna rešitev naročanja prihodnje leto
Kritike portala med drugim letijo na dejstvo, da je portal za paciente ločen od portala zVEM, na katerega se je marsikdo že navadil. »Da bi bil portal za paciente povezan s portalom zVem, smo si želeli in si za to prizadevali, a smo bili pri tem neuspešni,« so povedali v ZD Ljubljana. Zakaj integracija ni mogoča, smo zato vprašali še na NIJZ, kjer so povedali, da je v pripravi centralna rešitev naročanja in obveščanja pacientov, ki bo omogočala pridružitev večini obstoječih zdravstvenih sistemov, med drugimi sistemu IRIS, ki ga uporablja ZD Ljubljana. »Trenutno smo še v fazi razvoja, v načrtu pa je postopno lansiranje v drugi polovici leta 2023.«
»Zagovarjamo možnost izbire. Starejši se ne branimo napredka, ampak tisti, ki nimajo bodisi znanja bodisi finančnih možnosti, se pač ne morejo prilagajati tistemu, ki bi se moral prilagajati njim,« je jasna Biserka Marolt Meden. Predsednica Srebrne niti je še opozorila, da dodatno zmedo pri starejših uporabnikih povzroča tudi to, da imajo različni zdravstveni domovi različne aplikacije in da te pogosto niti ne delujejo tako, kot bi morale.
Telefoni, ki zvonijo v prazno,
tudi zastareli
Na vprašanje, kako komentirajo očitke, da se digitalno manj veščim na tak način zmanjšuje dostopnost do zdravnika, pa so v ZD Ljubljana odgovorili, da se za paciente, ki niso vajeni ali zmožni spletne komunikacije, nič ne spreminja. »Vsi tisti, ki elektronskih sporočil tudi doslej niso pošiljali, bodo še naprej lahko prišli osebno v ambulanto, poklicali po telefonu ali poslali navadno pošto.« A kot nazorno pričajo tudi številni zapisi na družbenih omrežjih, je dandanes priklicati osebnega zdravnika na telefon včasih majhen čudež, navadno pa vsaj večurni podvig.
V ZD Ljubljana odgovarjajo, da je narava dela v ambulantah taka, da se zdravnik in medicinska sestra na telefonske klice pacientov ne moreta oglasiti, če se sočasno izvaja diagnostika, preveza ali poseg. A v ozadju neodgovorjenih klicev naj bi se skrival še en problem. Različni sogovorniki so nas opozorili, da prihaja do preobremenjenosti telefonskih linij in da v mnogih zdravstvenih domovih telefoni niso opremljeni niti s prikazom številke klicočega, kar otežuje oziroma onemogoča povratne klice. V ZD Ljubljana takšnih težav v odgovoru neposredno niso ovrgli, a je pojasnilo vseeno dovolj zgovorno: »Izvedli smo tudi javno naročilo za IP-telefonijo, ki bo omogočala boljšo preglednost nad odgovorjenimi in neodgovorjenimi telefonskimi klici ter s tem tudi do neke mere olajšala možnost vračanja klicev.«
