V Sloveniji je tačas okoli 131.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika ali pediatra, kar je dobrih šest odstotkov vseh zavarovanih oseb. Dostop do osnovnega zdravstva je izrazito otežen v Ljubljani z okolico, kjer je brez zdravnika 14.000 oseb. V Dnevniku smo že opozorili na tegobe prebivalk in prebivalcev glavnega mesta, ki iščejo osebnega zdravnika ali so ostali brez njega, denimo zaradi njegove upokojitve. V zdravstvenih ustanovah jih usmerjajo v druge kraje, na primer v Horjul ali na Vrhniko.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) redno osvežuje seznam osebnih zdravnikov, ki še sprejemajo nove zavarovance. Toda iskanje po tem seznamu je zamudno in nepregledno. Pred leti je Sebastian Pleško podatke poobjavil v uporabnejši obliki, vendar je njegova spletna stran čez čas zastarela zaradi pogostih sprememb podatkov.
Pleško je Znanstvenemu društvu Sledilnik dal pobudo za obuditev in nadgradnjo projekta. V društvu, ki upravlja sledilnik covida-19, so v sodelovanju z ZZZS, Zdravniško zbornico Slovenije in ministrstvom za zdravje vzpostavili spletni portal zdravniki.sledilnik.org. Omogoča enostavno in pregledno krajevno iskanje družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov in zobozdravnikov. Portal tudi razkriva, ali zdravnik še sprejema paciente. »S portalom želimo prispevati k boljši dostopnosti do osebnih zdravnikov,« pravijo v Sledilniku.
Svobodna izbira v praksi ne obstaja
Novost je razveselila ZZZS. »Z nazornejšim informiranjem in prikazom prostih zdravnikov lahko zavarovanim osebam olajšamo izbiro osebnega zdravnika,« so prepričani na zdravstveni blagajni. Glede na pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci pravico do proste izbire zdravnika. Novi portal razkriva, kaj v praksi pomeni ta pravica. V Ljubljani ta čas paciente uradno sprejema le šest družinskih zdravnic in zdravnikov. Eden manj je na voljo v Novem mestu; v Kopru, Novi Gorici in Mariboru so bili včeraj prosti štirje, v Celju in Kranju pa le po en družinski zdravnik oziroma zdravnica. Ni regije, v kateri bi bilo zdravnikov dovolj.
»Zavedamo se, da iskalnik ni univerzalna rešitev za sistemske nedorečenosti,« so sporočili iz Sledilnika, »prepričani pa smo, da so pregledni in lahko dostopni podatki ena od odskočnih desk k večji dostopnosti osebnih zdravnikov tudi na sistemski ravni in tudi njihovi bolj enakomerni obremenitvi.«
Nekateri zdravniki so zgolj navidezno prosti
Objavljeni podatki niso stoodstotno zanesljivi, opozarjajo v društvu. Morda najdeni zdravnik zaradi osebnih razlogov ne dosega mejne obremenitve. Morda je odsoten zaradi dolgotrajne bolniške ali se odpravlja v pokoj in zato ne sprejema več novih pacientk in pacientov. Poleg tega se podatki ZZZS osvežujejo vsakih deset dni, zdravnik pa je v vmesnem obdobju morda že zapolnil razpoložljiva prosta mesta.
Sledilnik za zdravnike ima tudi določene omejitve pri geografskem iskanju zdravnikov. Če so namreč zdravniki aktivni v dislocirani ambulanti zdravstvenega zavoda, bodo na zemljevidu vpisani v kraju, kjer ima zavod sedež.
Da lahko prihaja do razhajanj, so potrdili tudi na ZZZS. V Zdravstvenem domu Ljubljana denimo dela zdravnik, ki naj bi imel še prosta mesta, toda iz zdravstvenega doma sporočajo, da nimajo niti enega prostega zdravnika. V takih primerih gre praviloma za zdravnike, ki delo osebnega zdravnika opravljajo le manjšinsko, večinsko pa v zdravstvenem domu opravljajo druge naloge, na primer v medicini dela ali v domovih starejših občanov. Predstavniki ljubljanskega zdravstvenega doma so na nedavnem sestanku izrazili pripravljenost, da uredijo razmere, pojasnjujejo na ZZZS. Na odgovore ZD Ljubljana, ali paciente v tem trenutku opredeljuje vsaj eden od zaposlenih družinskih zdravnikov, še čakamo.
Kadrovske težave ljubljanskega zdravstvenega doma so kronične in se vlečejo že več kot dve leti, letos pa so se še dodatno zaostrile, ko je zaradi upokojitve in drugih razlogov zdravstveni dom zapustilo šest družinskih zdravnikov, zaposlili pa so se le trije specializanti družinske medicine po specialističnem izpitu. »V zadnjem času nam odhodov preprosto ne uspe več nadomestiti,« je v intervjuju za Dnevnik opozorila Antonija Poplas Susič, direktorica ZD Ljubljana. »Naslanjamo se na sobne zdravnike brez specializacije, pripravnike in specializante, prek podjemnih pogodb pa smo aktivirali tudi upokojene zdravnike. Pomoč iščemo še pri zdravnikih iz drugih zdravstvenih domov, a vse to ni dovolj.«
Osebe brez izbranega osebnega zdravnika načeloma dobijo zdravstveno oskrbo v najbližjem zdravstvenem domu. Vendar to ni dolgoročno vzdržna rešitev, ki bi pacientkam in pacientom omogočila kontinuirano oskrbo, obenem jih zmeraj obravnava naključni zdravnik, ki bolnika ne pozna.
Mladih družinska medicina ne zanima
V Sloveniji bi moralo službovati vsaj 200 dodatnih družinskih zdravnic in zdravnikov. Mladih ne zanima delo v splošnih ambulantah. Med letoma 2011 in 2020 je bilo v Sloveniji razpisanih 940 mest za specializacijo iz družinske medicine, zasedenih je bilo le 638.
ZZZS je letos razpisal dobrih 13 dodatnih timov splošne ambulante in dobrih sedem dodatnih timov otroškega dispanzerja. Zanimanje med zdravniki je bilo nezadostno, zato jim je uspelo oddati le sedem dodatnih timov splošne ambulante in 1,8 dodatnega tima otroškega dispanzerja, katerih delo v celoti plača ZZZS.
Podatki ZZZS sicer razkrivajo, da je v Sloveniji približno sto družinskih ambulant več kot leta 2013. Kljub temu imajo skupaj manj opredeljenih pacientov kot nekoč. To je posledica dogovora med zdravniki in vlado Mira Cerarja iz leta 2017, ki je bistveno spustil mejo za odklanjanje pacientov. Zdravstvena blagajna je temu delu sporazuma tedaj odločno nasprotovala.
Slovenija je po številu družinskih zdravnikov bistveno pod evropskim povprečjem. Jeseni je pri nas delalo 1373 družinskih in splošnih zdravnikov. Moralo bi jih biti 2002, če bi hoteli ujeti povprečje družinskih zdravnikov v EU na tisoč prebivalcev. Po podatkih zdravniške zbornice bo do konca leta 2024 pogoj za upokojitev izpolnjevalo 222 družinskih zdravnic in zdravnikov v Sloveniji.
