Novi zakon o gostinstvu je v vmesnem času, ko bi po rokohitrski odločitvi nove koalicije moral biti z omnibusnim interventnim zakonom začasno zamaknjen, a zaradi referendumske pobude dejansko ni, že prinesel nekatere prve učinke. Med temi izstopa spoznanje nekaterih občin, ki so uvrščene na seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema, da je smiselno časovni obseg kratkotrajnega oddajanja določiti za posamezna območja občine različno, saj se razmere razlikujejo, zlasti glede stanovanjske funkcije prostora in prostorske namembnosti posameznih območij. Na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori bodo z občinskimi odloki turistično oddajanje na območjih večstanovanjskih stavb tako dopustili v bistveno manjšem obsegu, le 30 oziroma 60 dni, medtem ko bo na območjih, kjer je turistična raba prostorsko že predvidena, obdobje daljše. Na tak način želijo na območjih blokov in stolpičev varovati njihovo stanovanjsko in bivanjsko funkcijo.
»Turizem ostaja pomemben del identitete in gospodarstva občine, njegov razvoj pa mora biti usklajen s stanovanjsko funkcijo prostora in kakovostjo vsakdanjega življenja lokalnih prebivalcev,« so odločitev obrazložili na IPoP – Inštitutu za politike prostora, ki je pripravil strokovne podlage za občino Kranjska Gora.
Pozitivni učinki zakona, ki je obetal več reda na področju kratkotrajnega oddajanja, a mu že ves čas najglasneje oporekajo predstavniki sobodajalcev, se za zdaj med drugim kažejo tudi v tem, da morajo imeti ponudniki v večstanovanjskih stavbah pridobljeno soglasje etažnih lastnikov, kar je po novem podvrženo tudi jasnemu nadzoru in strožjim kaznim, na oglasni deski morajo objaviti začetek oddajanja, na vhodna vrata v stanovanje pa nalepiti standardizirano nalepko, pri oglaševanju je obvezna navedba identifikacijske številke, prepovedano je kratkotrajno oddajanje v stavbah z oskrbovanimi stanovanji …
V obalnih občinah popuščajo, v Ljubljani ne
S 1. januarjem 2027 pa naj bi v skladu z zakonom začele veljati tudi časovne omejitve v občinah z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema. Še prejšnja vlada oziroma ministra, pristojna za stanovanja in turizem, sta na ta seznam uvrstila 14 občin, v glavnem gre za najbolj turistične v državi. Zakon v teh občinah določa splošno časovno omejitev 60 dni, hkrati pa jim daje možnost, da z lokalnim splošnim aktom, ki mora biti sprejet najpozneje do 31. oktobra letos in mora temeljiti na analizi stanja, določijo drugačen časovni obseg, in sicer med 30 in 270 dni v koledarskem letu. Vsem preostalim občinam v državi zakon omogoča, da se za omejitev odločijo po lastni presoji.
Štirinajst občin se je znašlo v nekoliko nenavadnem položaju, ko morajo v skladu z veljavnim zakonom pravočasno sprejeti odloke, čeprav hkrati ne vedo, ali se bodo ti z novim letom sploh začeli uporabljati. To bo odvisno od referendumske potrditve oziroma zavrnitve interventnega zakona, del katerega je tudi zamrznitev zakona o gostinstvu.
Kot se je izkazalo, so nekatere občine kljub pravni negotovosti nalogo vzele zelo resno in pripravile poglobljene strokovne analize, s katerimi so pretehtale stanje na stanovanjskem in najemniškem trgu, namensko rabo prostora in veljavne občinske prostorske akte ter učinke turističnih obiskovalcev in nastanitvenih zmogljivosti na turistični, gospodarski, družbeno-kulturni in splošni razvoj občine, zlasti na dostopnost stanovanj za prebivanje ter zmožnosti komunalne in druge javne infrastrukture.
Večina od 14 občin je predloge odlokov že pripravila, nekatere so jih tudi že sprejele. V treh obalnih občinah (Koper, Izola, Piran) nameravajo glede na predloge dati prednost turizmu in kratkotrajno oddajanje dopustiti do 270 dni na leto. V primeru Kopra je sicer strokovna analiza pokazala, da enotna omejitev za celotno območje občine ne odraža dovolj raznolikih razmer, in predlagala tristopenjski model s strožjo omejitvijo (90 dni) v mestnem jedru in primestnem gostem stanovanjskem območju. Za razrahljanje na 270 dni so se odločile tudi nekatere manjše gorenjske občine (Radovljica, Žirovnica, Gorje). Iz Mestne občine Ljubljana so nam sporočili, da splošne zakonsko določene omejitve (60 dni) ne nameravajo spreminjati, zato sprejem posebnega občinskega odloka ni potreben.
Različna območja, različni časovni režimi
Presenetili pa so v občinah Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Na Bledu, kjer so odlok že sprejeli, bodo kratkotrajno oddajanje dopustili do 270 dni oziroma 180 dni v primeru registriranih sobodajalcev, s čimer želijo prispevati k učinkovitejši razpršitvi obiskovalcev skozi vse leto. Izjema bodo območja večstanovanjskih stavb, kjer bo to dopustno največ 30 dni v koledarskem letu.
Podobno so se za »uravnotežen in sorazmeren režim, ki bo ob upoštevanju pomena turizma prispeval tudi k ohranjanju ustreznih pogojev za dolgoročno bivanje in kakovost življenja prebivalcev« odločili tudi v občini Bohinj. Predlog odloka določa tri območja z različnimi dovoljenimi časovnimi obsegi. Na območju, kjer prevladujejo večstanovanjske stavbe in osrednja območja centralnih dejavnosti v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini, bo to mogoče le 30 dni, na območju, ki obsega predvsem območja individualnega in podeželskega bivanja v izbranih naseljih, 180 dni, s čimer se ohranja možnost kratkotrajnega oddajanja kot dopolnilne dejavnosti lokalnega prebivalstva, na preostalih območjih pa 270 dni.
Tudi v Kranjski Gori so se odločili za tri različne časovne režime za tri območja. Na območjih večstanovanjske zazidave (blokov in stolpičev) se bo v skladu z odlokom, ki so ga prejšnji teden obravnavali v prvem branju, lahko stanovanje v kratkotrajni najem oddajalo največ 60 dni, na območju za turistične objekte, kjer je turistična namembnost prostora že opredeljena v veljavnem prostorskem aktu, največ 270 dni, na vseh preostalih območjih, kjer se prepletajo bivanje, turizem in druge dejavnosti, pa največ 180 dni. Predlog torej ohranja splošno zakonsko omejitev 60 dni tam, kjer je varovanje stanovanjskih razmer najpomembnejše. Na drugih območjih dovoljuje daljše oddajanje glede na njihove prostorske značilnosti in prevladujočo rabo.
Neuradno je zato že slišati opozorila o škodi, ki bo nastala, če bodo na strokovnih zaključkih utemeljene odločitve posameznih občin kolateralna žrtev morebitne potrditve interventnega zakona, v katerem so se znašle številne vsebinsko nepovezane spremembe. Občine bi namreč na tak način ostale brez pravne podlage za ustrezno ukrepanje, kar bo tudi od novega vodstva ministrstva za gospodarstvo, delo in šport terjalo vnovičen premislek.