Pravosodno ministrstvo je na petkovi seji vlade predlagalo, naj nov mandat na čelu državnega odvetništva ponovno dobi generalni državni odvetnik Jurij Groznik, vendar je po poročanju portala Necenzurirano temu nasprotovalo več članov vlade z ministrom za delo Lukom Mescem na čelu. Po naših informacijah pa imenovanju Groznika ne nasprotujejo zgolj v Levici. Eden izmed ostrejših nasprotnikov Groznikovega imenovanja naj bi bil tudi obrambni minister Marjan Šarec. Posamezne člane vlade je zmotila vloga državnega odvetništva, ki je v imenu države pod preteklo vlado vložilo vrtoglavo visoke odškodninske tožbe proti najbolj izpostavljenemu protivladnemu protestniku Jaši Jenullu. Nova notranja ministrica Tatjana Bobnar je soglasje k tožbam takoj po prevzemu oblasti umaknila, saj za preganjanje Jenulla z visokimi odškodninami ni videla nikakršne pravne podlage.
»Moja prošnja za dostop do stališča državnega odvetništva, iz katerega bi bilo razvidno stališče državnega odvetništva glede zadevne tožbe, je bila zavrnjena s pojasnilom, da državno odvetništvo ne razpolaga s tovrstnim dokumentom. Iz tega sklepam, da državno odvetništvo ni ugovarjalo vložitvi tožbe proti zagovorniku. Še več, državno odvetništvo je v tožbi obtožbe proti meni še razširilo s tem, da je kot 'manipulativno, neresnično in škodljivo' označilo tudi izjavo o mojih raziskovalnih izkušnjah z izbrisanimi,« je ministrici pisala Dedićeva in jo pozvala k ponovnemu razmisleku o imenovanju generalnega državnega odvetnika Jurija Groznika. »Vaša odločitev bo močan signal vsem javnim uslužbencem in uslužbenkam, kakšni naj bi bili uradniki in uradnice po mnenju te vlade. Ali naj spoštujejo načela pravne države in človekove pravice ne glede na to, katera politična struktura je trenutno na oblasti, ali pa želite moralno indiferentne uradnike in uradnice, ki 'samo opravljajo svoje delo'. Pač, tako kot so svoje delo opravljali državni odvetniki in državne odvetnice po navodilih SDS-ministrov Aleša Hojsa in Zvoneta Černača,« je zapisala Jasminka Dedić.
O samostojnosti
državnih odvetnikov
Državno odvetništvo posameznih tožb v javnosti ni pojasnjevalo, je pa generalni državni odvetnik Jurij Groznik o vlogi državnega odvetništva sredi aprila objavil članek v reviji Pravna praksa. V njem je načel vprašanje, v kolikšni meri so državni odvetniki samostojni pri svojih odločitvah. Ko se je leta 2017 državno pravobranilstvo preobrazilo v državno odvetništvo, je pravosodno ministrstvo v predlogu nove zakonodaje zapisalo, naj državno odvetništvo krepi delovanje pravne države in ima zagotovljeno večjo avtonomijo in samostojnost kot kateri koli drug organ, ki je del izvršilne veje oblasti. Kljub temu pa zakon hkrati nalaga, da v primeru, ko se državno odvetništvo ne strinja s predstavnikom države, ki ga zastopa v tožbi, o različnih pogledih odloči vlada. Odločitev vlade je nato za državnega odvetnika zavezujoča.
Na ministrstvu za pravosodje včerajšnjega pisma ministrici niso komentirali, so pa pojasnili, da je Dominika Švarc Pipan Groznika, ki je prestal presojo strokovne komisije, v skladu z zakonodajo predlagala v imenovanje vladi. V vladi so nato odločanje o Groznikovem imenovanju prestavili na eno izmed prihodnjih sej. Če ga ne bodo imenovali, lahko ministrica izbere koga drugega izmed prijavljenih kandidatov ali pa razpis ponovi. Poleg Groznika so se na razpis sicer prijavili še Igor Kovačič, Simon Umek in Robert Marolt.
