S koncem junija bo minil rok za zaključek gradbenih del za protipoplavne projekte, ki jih Slovenija financira prek mehanizma za okrevanje in odpornost. Od prvotnih dobrih tridesetih občin, s katerimi je direkcija za vode spomladi leta 2022 podpisala sporazume za izvedbo investicij v okviru tega evropskega mehanizma, bo, kot kaže, do skrajnega roka uspelo protipoplavne ukrepe vsaj deloma izvesti zgolj polovici oziroma petnajstim občinam. To so Tišina, Radenci, Ljutomer, Dravograd, Celje, Šentjur, Šmarješke Toplice, Logatec, Železniki, Brežice, Razkrižje, Šentjernej, Ajdovščina, Renče - Vogrsko in Izola. Brez evropskega denarja iz mehanizma za okrevanje in odpornost bodo medtem verjetno ostale številne občine, ki so bile prvotno prav tako del načrta, in sicer Škofja Loka, Slovenska Bistrica, Koper, Novo mesto, Krško, Ruše, Šoštanj, Idrija, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica, Cerkno, Šentjur, Laško, Piran, Črenšovci, Maribor ter Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki (zadnje tri so bile v prvotnem načrtu združene pod enim projektom), izhaja iz podatkov, ki so nam jih posredovali z direkcije za vode.
Kaj je razlog za neuspeh?
Od leta 2022 do danes se je nabor občin oziroma projektov sicer že večkrat spremenil oziroma skrčil. V aktualni nabor projektov je po navedbah direkcije za vode vključenih 20 projektov, zaključenih oziroma v zaključni fazi gradnje, kjer potekajo odprave pomanjkljivosti in primopredaje objektov, pa je 13 projektov.
Kaj je razlog za tolikšne zamude oziroma neuspeh protipoplavnih investicij? Na direkciji za vode izpostavljajo več neugodnih okoliščin v letošnjem letu, vendar pa se s projekti v resnici zapleta že od samega začetka. »Glavni razlogi za zamike pri zaključevanju projektov so bile nepredvidljive okoliščine, na katere nismo imeli vpliva. Med njimi so geološke razmere na posameznih odsekih, arheološka najdišča in vremenske razmere v začetku leta 2026,« so navedli na direkciji za vode.
Trenutna realizacija: 80 milijonov evrov
Spomnimo, da je slovenski načrt za okrevanje in odpornost v času po izbruhu pandemije koronavirusa zasnovala prejšnja vlada Janeza Janša, njegovo izvajanje pa je nato nadaljevala vlada Roberta Goloba. Na direkciji za vode so, potem ko so spomladi leta 2022 s tridesetimi občinami podpisali sporazume o izvedbi investicij, rok za pridobitev gradbenih dovoljenj sprva določili do konca junija 2023, rok za izvedbo projektov pa do konca leta 2025. Ker do roka gradbenega dovoljenja ni uspelo pridobiti niti eni občini, so na direkciji rok podaljšali, a podobna zgodba se je ponovila tudi leto kasneje, le da je gradbeno dovoljeno do takrat uspelo pridobiti približno tretjini.
Zaradi zamud in drugih zapletov je nato Golobova vlada projekte v okviru načrta za okrevanje in odpornost večkrat spremenila, pri tem pa izločila oziroma prilagodila več investicij – med drugim tudi protipoplavne investicije, katerih višina evropskega financiranja je tako s prvotnih 310 milijonov evrov do danes upadla na največ 118 milijonov evrov. Jih bomo naposled počrpali vsaj toliko? »Trenutno je realizacija na 80 milijonih evrov,« so nam dejali na ministrstvu. Ali nam bo uspelo pridobiti še preostalih 38 milijonov evrov in tako doseči vsaj zadnji zastavljeni cilj, bo najverjetneje znano po skrajnem roku za izvajanje aktivnosti, ki še omogoča koriščenje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, to je po navedbah ministrstva do 31. avgusta letos.
Očitki o zamudah in nepravilnostih
Do zamud pri izvajanju celotnega načrta za okrevanje in odpornost so bili sicer med drugimi lani kritični tudi na računskem sodišču, kjer so opozorili, da vlada pri izbiri ukrepov ni dovolj upoštevala njihove uresničljivosti v začrtanih rokih. »Republika Slovenija se sooča z zamudami pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost (NOO) od leta 2022, kar je po oceni računskega sodišča v veliki meri posledica tega, da pri izbiri ukrepov za vključitev v NOO in ob spremembi NOO revidiranci niso v zadostni meri preverjali in upoštevali uresničljivosti izbranih ukrepov v začrtanih rokih,« so navedli na računskem sodišču. Po njihovi oceni bi načrtovalci za zagotovitev čim bolj uspešnega in učinkovitega uresničevanja načrta, zaradi njegove ambicioznosti in pomembne razvojne priložnosti za državo, morali že pri pripravi načrta sistematično identificirati, oceniti in ovrednotiti tveganja, povezana z doseganjem zastavljenih mejnikov in ciljev.
Protipoplavni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost so bili poleg tega izpostavljeni tudi kritikam na račun neizpolnjevanja uradnih meril za izbor sodelujočih občin oziroma projektov. Dnevnikovemu razkritju o neupoštevanju meril je leta 2023 sledila notranja revizija, ki je potrdila, da so o tem, kateri protipoplavni projekti bodo prejeli evropski denar, na direkciji odločali brez jasnih kriterijev. Direkcijo je leta 2022 v času izbora projektov vodil direktor Roman Kramer, ki ga je leta 2023 nasledila direktorica Neža Kodre, po nastopu aktualne vlade Janeza Janše pa se je minuli teden na vrh direkcije vnovič zavihtel Kramer – očitno bo poskrbel za zaključek izvedbe največ polovice vseh investicij, ki jih je začrtal pred dobrimi štirimi leti.