Polona Rifelj, letnik 1973, se z okoljsko in prostorsko politiko doslej še ni ukvarjala. Edina omembe vredna referenca s tega področja je podatek, da je prokuristka mariborskega javnega podjetja Nigrad, ki opravlja tudi komunalne storitve.
Svojo predstavitev pred pristojnim parlamentarnim odborom je bodoča ministrica za okolje in prostor brala z lista. Točke je nizala hitro, saj njen resor pokriva zelo široko področje, nabor napovedanih sprememb in rešitev pa je temu primerno obsežen.
Zaslišanje pred poslanci
Napovedala je, da bo v svojo politiko urejanja prostora in naravnih virov vključila tudi podnebno politiko, in dodala, da je na lastni koži občutila učinke podnebnih sprememb. Po njenih besedah je bil njen dom v Šentjurju poplavljen med ujmo avgusta 2023. »Varstvo pred poplavami bo ena izmed prednostnih nalog,« je napovedala predsednica mestnega odbora SDS v Celju.
Kljub temu je bilo v njenem programu bolj malo govora o varstvu okolja in ohranjanju narave, če odmislimo nekaj predvidljivih političnih floskul. »Posegi v prostor in raba naravnih virov so temeljnega pomena za gospodarski razvoj in blaginjo,« je dejala. Ali: »Naša narava je eden največjih adutov Slovenije.« Po njenem prepričanju varstvo narave niso zgolj prepovedi. Zagovarjala bo sonaravno rabo tudi na varovanih območjih. Posodobila bi dokument Natura 2000.
Ravnanje z odpadki
Njen glavni poudarek s področja varstva okolja je bilo ravnanje z odpadki. Pospeševala bi vzpostavitev krožnega gospodarstva ter spodbujala uvajanje novih tehnologij predelave in ponovne uporabe. Tistega dela mešanih komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti, ne bi več izvažali, temveč bi jih v Sloveniji termično obdelali ter izkoristili toplotno in električno energijo. Pri gradnji sežigalnic bi dala prednost okoljski sprejemljivosti in usklajenosti z lokalnim prebivalstvom, »ki ima marsikje velike pomisleke«.
Poenostavila bi presoje vplivov na okolje. Napoveduje celovito zunanjo revizijo gradnje kanala C0 in drugih »okoljsko spornih« projektov. »Ob ugotovljenih nepravilnostih bomo morali ustrezno ukrepati,« je dejala ekonomistka, specializantka finančne forenzike, ki je bila v času tretje Janševe vlade državna sekretarka za gospodarstvo v premierjevem kabinetu.
Izdajanje dovoljenj
Večjo težo je v nastopu dala spremembam, ki bi v prihodnje olajšale posege v okolje. »Vse se začne pri postopkih,« pravi Polona Rifelj. Po njenih besedah je pravočasnost izdaje dovoljenj »največja rakava rana v naši družbi«. Posvetila se bo debirokratizaciji in spremembam, ki bi poenostavile in pospešile postopke pridobivanja gradbenih in drugih dovoljenj. Olajšala bi pridobivanje mineralnih surovin. En element tega pospeška bi bila že napovedana zakonska novost, to je sprememba, po kateri bi molk organa po preteku roka pomenil soglasje k vlogi.
Od ministrstva za solidarno prihodnost prevzema stanovanjsko področje. Cilj bodoče ministrice je povečati ponudbo stavbnih zemljišč in pospešiti gradnjo, da »bo dom dostopnejši za mlade«. Hkrati bi dala prednost aktivaciji praznih stanovanj in stavb, »kar je bolj smotrno kot pozidava novih površin«.
V sklepu nastopa se je zahvalila obema predhodnikoma, ministru Bojanu Kumru in Jožetu Novaku, »ki sta izvrstno opravila svoje delo«.