Napotnice z oznako zelo hitro, pri kateri bi moral bolnik praviloma priti na vrsto v dveh tednih, niso zanesljiva pot do hitrejše obravnave. Med bolniki, ki pri tej stopnji nujnosti čakajo na prve preglede, so skoraj trije od štirih v vrsti nedopustno dolgo. Na terapevtsko-diagnostične postopke pa ob oznaki »zelo hitro« več kot dva tedna čaka dobra polovica vseh čakajočih, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za začetek oktobra.
Računajo na interventne ukrepe
Delež čakajočih, pri katerih so dopustni roki prekoračeni, je največji ravno pri tej stopnji nujnosti. Več kot deset mesecev je na začetku oktobra znašala povprečna čakalna doba za prvi termin pri operaciji torakalne anevizme. Skoraj pet mesecev pa so bolniki čakali na kriokauterizacijo ali krioterapijo, gre za postopka v dermatologiji, in na aortokoronarne obvode z menjavo srčne zaklopke.
Bolniki, ki so napoteni na »zelo hiter« prvi nevrološki pregled, so ob tej stopnji nujnosti v povprečju čakali dobre štiri mesece. Štiri mesece so ob oznaki »zelo hitro« čakali še na prve revmatološke preglede, skoraj tri mesece pa na prvi kardiološki pregled. Pri tej stopnji nujnosti so bili bolniki pravočasno na vrsti le na redkih področjih: to se je na primer zgodilo pri pregledih ob odvajanju odvisnosti od prepovedanih drog, ob ginekoloških pregledih na sekundarni ravni z izjemo pregledov nosečnic in pri pregledih ob neplodnosti.
Odločitev o ukinitvi stopnje nujnosti »zelo hitro« še ni sprejeta, so nam včeraj sporočili z ministrstva za zdravje, kjer za zdaj računajo na učinke interventne zakonodaje. »Zagotovljeni so finančni viri za vse opravljene storitve pri vseh programih, zagotovljene so tudi spodbude za zaposlene, ki bodo opravili večji obseg storitev,« so poudarili. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo pacienti do konca leta 2024 – tako dolgo bo trajal ukrep plačila vseh opravljenih storitev – na nekaterih področjih že na vrsti v roku, ki v konkretnem primeru ustreza stopnji nujnosti.
Težave že ob uvajanju
Možnost »zelo hitre« obravnave so v zdravstvenem resorju uvajali naknadno: sprva so zdravniki ob napotovanju izbirali le med stopnjami redno, hitro in nujno. Med primeri, za katere so predvideli oznako »zelo hitro«, je nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc izpostavila napotovanje bolnikov z rakom. Pri usklajevanju čakalnih seznamov z napotnicami z oznako »zelo hitro« so imeli v bolnišnicah veliko težav, kaj hitro pa se je pokazalo tudi, da mnogi bolniki po dveh tednih še niso na vrsti. Vsemu navkljub pa je bila stopnja »zelo hitro« sporočilo, da se mudi tudi pri nekaterih stanjih, ki ne sodijo na urgenco.
S pandemijo covida-19, ko je bilo število nekaterih zdravljenj močno zmanjšano, prenaročanje na poznejše termine pa pogosto, se je nered na čakalnih seznamih povečal. Čakalne dobe za operacije in specialistične preglede, ki so bile nedopustno dolge že prej, so se še podaljšale, je opozorilo državno poročilo o stanju varstva pacientovih pravic za lansko leto. »Dogaja se tudi, da se pacientom termini prestavljajo tudi za več kot leto dni, čeprav je to zanje glede na stopnjo nujnosti obravnave nedopustno,« je med drugim izpostavilo poročilo, ki povzema ugotovitve zastopnikov pacientovih pravic.