Skupina nevladnih organizacij Glas ljudstva se zavzema za prepoved oglaševanja mesa s proračunskim denarjem. Politične stranke, ki kandidirajo na tokratnih državnozborskih volitvah, so pozvali, naj se opredelijo do tega. V SD so odgovorili, da se s takšno prepovedjo ne strinjajo, v Prerodu bi dopustili le oglaševanje mesa iz ekološke prireje. Med strankami, ki prepoved oglaševanja mesa s proračunskim denarjem podpirajo, je tudi Svoboda. A očitno s figo v žepu.
Malo krvavice, malo kranjske klobase …
Te dni smo si lahko na družbenih omrežjih ogledali video poslanca Svobode Miroslava Gregoriča, kako se pripravlja na »spopad« s polnim krožnikom dobrot, tudi mesenih, in ga takole napove: »Po napornem dnevu na avtobusu Svobode se prileže kmečka pojedina: malo krvavice, malo kranjske klobase, zelje in matevž. Dober tek.« Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je prav tako članica Svobode, rada promovira mesene dobrote. Nedavno je na 16. klobasijadi v Istri prešerno nasmejana podeljevala priznanja najboljšim klobasarjem. Povedala je, da je s prireditvijo zadovoljna, hkrati je navzočim zaupala, da je med protestnimi zahtevami kmetov tudi vpis kolin na seznam snovne kulturne dediščine. Ta predlog je označila za »pozitivnega in motiviranega«.
V nasprotju z zapisanim pa pod budnim nadzorom prvaka Svobode in predsednika vlade Roberta Goloba v veliki tajnosti nastajajo nove prehranske smernice, katerih namen je prebivalke in prebivalce Slovenije čim bolj oddaljiti od uživanja živil živalskega izvora. Nedavno smo v Dnevniku razkrili, da so nevladne organizacije prek ministrstva za okolje, podnebje in energijo dosegle umik strokovne publikacije o trajnostni oskrbi s hrano v Sloveniji, ki jo je več kot leto dni pripravljalo deset raziskovalcev Kmetijskega inštituta Slovenije. Niso se namreč strinjale z nekaterimi ugotovitvami o uživanju mesa in o vplivih živinoreje na podnebje v tej publikaciji. Po drugi strani je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) 1. februarja ukinilo sektor za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov ter ga preoblikovalo v oddelek za promocijo sektorja. Naši viri trdijo, da zato, da bi tam postavili nov sistem javnih uslužbencev, ki ne podpira hrane živalskega izvora.
Umanotera: Najbolj škodljiva sektorja deležna največ podpore
Na MKGP so za Dnevnik zatrdili, da ta reorganizacija ni povezana z novimi prehranskimi smernicami. Zanikali so tudi, da bi načrtovali omejitev ali celo ukinitev promocije živil živalskega izvora. K temu je ministrstvo že pred letom dni pozvala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. »V primeru promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, ki se je v Sloveniji doslej izvajala predvsem za sektorja mesa in mleka, gre za podnebju in okolju škodljive subvencije. Sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, sta paradoksalno deležna največ promocije, sektor zelenjave pa za zdaj sploh ni vključen v sistem promocije,« so marca lani v sporočilu za javnost zapisali v Umanoteri in poudarili, da bodo potrebne spremembe zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.
Državni zbor je ta zakon sprejel leta 2011, ko je MKGP vodil Dejan Židan, bivši predsednik SD, ki, kot smo zapisali v uvodu, prepovedi oglaševanja mesa z javnim denarjem ne podpira. Prispevek za promocijo (za shemo Izbrana kakovost in za splošno promocijo) zbirajo kmetje in živilci, vsaj štirideset odstotkov denarja, predvidenega zanjo, mora primakniti tudi državni proračun. Denar za promocijo morajo torej prispevati tudi proizvajalci sami. Za zdaj so se za to odločili le sektorji mesa, mleka, sadja in žit.
Zbrali le desetino načrtovanega zneska
Židan je ob uveljavitvi zakona optimistično napovedal, da bo že od leta 2013 za promocijo živil na voljo okoli pet milijonov evrov na leto. Toda prve promocijske aktivnosti so se začele šele 1. decembra 2016. Takrat so začeli prispevek za promocijo prvi zbirati rejci živali in predelovalci mesa (govejega in perutninskega), ki so zdaj na udaru nevladnikov in posameznih politikov. Če bi se uresničila Židanova napoved, bi kmetje, predelovalna industrija in država za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov doslej, to je v trinajstih letih, zbrali in namenili že 65 milijonov evrov, a so v resnici le dobro desetino tega zneska, kar je drobiž v primerjavi s tem, koliko v promocijo hrane (tudi mesa in mleka) vložijo trgovci.
Po podatkih MKGP je bilo od leta 2017 do konca leta 2025 za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov porabljenih 7,7 milijona evrov; okoli 5,1 milijona evrov za promocijo sheme Izbrana kakovost in 2,6 milijona evrov za splošno promocijo. Država je iz proračuna prispevala dobro polovico tega zneska, to je nekaj več kot 3,9 milijona evrov.
Vsak sektor se sam odloči, ali bo sodeloval v promociji in posledično zbiral denar zanjo. Pred vstopom v promocijo se mora pripraviti na več postopkov. Začne se z usklajevanjem in sprejemanjem specifikacije za shemo kakovosti, nato sledi certificiranje proizvajalcev. V sektorju mesa je promocija doslej potekala le za goveje, perutninsko in prašičje meso. Letos se je priključil tudi podsektor drobnica, ki je obveznost plačevanja prispevka za promocijo prevzel 1. januarja. Sektor sadja v promociji sodeluje od leta 2018, sektor žit denar zbira od 1. septembra lani, sektor zelenjave pa se na vključitev šele pripravlja.
Strateški načrt zamuja že osem mesecev
Promocija poteka na podlagi strateškega načrta. Veljavnemu (za obdobje 2019–2025) je rok trajanja potekel konec lanskega decembra. MKGP bi moralo v skladu z zakonom o promociji vsaj pol leta pred iztekom starega vladi predložiti nov strateški načrt, vendar tega še vedno ni storilo. Pojasnili so, da je osnutek strateškega načrta pripravljen in da je trenutno »v fazi internega usklajevanja na ministrstvu«. Stari strateški načrt je predvidel, da bodo deležniki (kmetje, živilci in država) v obdobju 2019–2025 za promocijo živil zbrali 9,8 milijona evrov (pripravljalci strategije so predlagali višji znesek – 12 milijonov evrov, vendar so ga politiki naknadno oklestili) ali dobrih 1,6 milijona evrov na leto. Dejanski izkupiček je še skromnejši: v devetih letih se je za promocijo nateklo 7,7 milijona evrov ali slabih 860.000 evrov na leto.
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je ob sprejetju zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov poudarjal, da se s takšno promocijo nikakor ne bi smeli ukvarjati uradniki, zaposleni na kmetijskem ministrstvu. »Država naj promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov profesionalizira, sicer je vse skupaj brez pomena. Tudi v kmetijstvu bi potrebovali mini organizacijo s profesionalnim menedžerjem in največ desetimi zaposlenimi, ki bi se ukvarjali izključno s promocijo,« je pozival Kuhar. A ga niso uslišali. Za promocijo hrane so v sklopu posebnega sektorja skrbeli uradniki na MKGP. Ministrica Mateja Čalušić je zdaj ukinila še ta sektor.